Ambrozija in dresnik vse večji nadlogi Ljubljane

Ljubljana – Na pred kratkim končan razpis za odstranjevanje alergogene ambrozije z mestnih zemljišč se ni prijavil nihče. Ker dozori julija, niti takojšnja ponovitev razpisa ne bi pomenila pravočasnega ukrepanja. Enako je z japonskim dresnikom, ki se je že močno razrasel.

Čeprav od 4. avgusta 2010 velja vladna uredba o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia, v kateri piše, da so za njihovo izvedbo pristojni oziroma odgovorni lastniki zemljišč, pa vsaj v Ljubljani te nadloge letos (še) ne bodo odstranjevali sistematično in vsepovsod.

Še največ si lahko obetajo prebivalci Rudnika oziroma južnih predelov mesta na meji z Barjem. Zavod za ohranjanje naravne in kulturne dediščine Ljubljanskega barja (ZOLB) bo namreč v tamkajšnji četrtni skupnosti izvedel projekt mehanskega odstranjevanja ambrozije (MOL ga financira z nekaj več kot 4000 evri). Izvajati ga bodo začeli julija, tik pred dozorelostjo ambrozije, nadaljevali drugi teden v avgustu, končali pa v prvem tednu septembra.

Šlo bo za mehansko čiščenje oziroma ročno puljenje in košnjo, nato bodo konec septembra opravili tudi kontrolni pregled celotnega terena. Poskrbeli bodo za ozaveščanje prebivalstva s priložnostno razstavo posterjev – fotografij s strokovnim komentarjem v PTC Rakovnik in OŠ Oskarja Kovačiča, javnost pa bo o izvajanju aktivnosti obveščena prek medijev.

Kot je dejal Jernej Korenčič z omenjenega zavoda, je odstranjevanje ambrozije v tem območju še posebno pomembno, ker grozi nevarnost, da s svojo agresivnostjo poseže v značilno avtohtono biotsko raznovrstnost Ljubljanskega barja, kot se je že zgodilo s kanadsko rozgo in japonskim dresnikom. Povedal je še, da se proti invazivki, ki se je v Evropo »priselila« šele na začetku 19. stoletja, že nekaj let s posebnimi akcijami bojujejo na Madžarskem (nabiralci dobijo nagrado). Na Hrvaškem delujejo v drugi smeri – kazni za neupoštevanje zatiranja ambrozije so od dvesto do tisoč kun, v Kanadi pa kar tisoč kanadskih dolarjev. Pri nas jo kot problem zaznavamo od konca druge svetovne vojne, zakonsko je pokrita od leta 2010, toda v praksi se z njo spopadamo šele od lani.

Zgovorna analiza

Septembra lani so na zavodu ZOLB opravili analizo razširjenosti ambrozije na območju četrtne skupnosti Rudnik. Ugotovili so, da je je največ ob robovih in brežinah ob Dolenjski, Ižanski in Jurčkovi cesti, le nekaj manj pa ob južni obvoznici na Rudniku in Malencah ter ob Galjevici (Nebčeva ulica). Poleg tega so odkrili, da je ljudje ne poznajo oziroma jo zamenjujejo z navadnim pelinom, kanadsko zlato rozgo, navadnim vratičem, belo čmeriko, belo metliko, njivskim mošnjakom in velikim tropotcem. Zato opozarjajo, da je ambrozijo od njih najlaže ločiti po tem, da ima ta po steblu svilene dlačice, druge naštete rastline pa ne.

Kot pravi Korenčič, bi veliko vlogo pri zatiranju in odstranjevanju ambrozije morala imeti javna podjetja, vzdrževalci cest in javnih zelenic, saj je opazil, da se seme večinoma širi v okolico prav s teh javnih površin.

Posamičnih akcij se lotevajo tudi v drugih četrtnih skupnostih. Svet ČS Bežigrad in tamkajšnje turistično društvo tako jutri vabita krajane na izobraževanje o prepoznavanju in uničevanju ambrozije ter akcijo njenega odstranjevanja, ki bo potekala v Tomačevem med 16. in 19. uro (v primeru dežja bo teden dni pozneje). Zbor bo na koncu Raičeve ulice.

Neuničljivi japonski dresnik

Poleg ambrozije je glede na razširjenost podobna nadloga tudi druga invazivna tujerodna rastlinska vrsta – japonski dresnik. Kot je videti po bregovih Ljubljanice, Save, na robovih vseh manjših in večjih mestnih parkov, opuščenih vrtičkih (denimo v Črnučah), opustelih gradbiščih, brežinah ljubljanskega avtocestnega obroča ter drugod, smo bitko z njim že izgubili. Srečamo ga namreč že povsod.

V tej zgodbi pa je izredno zanimiv vsega 4100 evrov vreden projekt, ki ga financira MOL, izvaja pa združenje staršev in otrok Sezam. To je Akcija japonski dresnik 2+, nadaljevanje projekta Akcija japonski dresnik iz preteklega leta. Medtem ko so se ga lani na dveh izpostavljenih javnih krajih lotili s košnjo in rezanjem, so letos zadevo nekoliko nadgradili. Na Koseškem bajerju bodo ponovno uporabili metodo rezanja, košnje, puljenja in kopanja japonskega dresnika v rednih intervalih – od zgodnje pomladi do obdobja cvetenja, v Zupančičevi jami (na križišču Vilharjeve in Neubergerjeve ulice) pa bodo uporabili novo metodo pokrivanja rastišča ob garažah. Z njo bodo skušali preprečiti fotosintezne procese v rastlinju samem od zgodnje pomladi do jeseni. Kako uspešni so, se vidi tudi na njihovi spletni strani (http://zdruzenje-sezam.si/sezam/index.php). Pod črno folijo, ki ne prepušča svetlobe, se pomladni poganjki niso razvili oziroma so se redčili ali sušili in postali bledorumene barve. Največja težava pri tej metodi je, kako rastišče prekriti tako, da dresnik ne bo rasel ob špranjah oziroma da folije ne bo razkril veter.

Ob Koseškem bajerju, kjer rastlino že od maja ruvajo enkrat do dvakrat na teden (v petih dneh je zrasla za pol metra!), pa se jim vse pogosteje pridružujejo sosedje, ki so odkrili, da je dresnik kot mladi poganjek zelo okusen in spominja na beluše.

Vzporedno s tem bodo ob Koseškem bajerju in v njegovi širši okolici ter v meandru, ki ga tvorita Gruberjev kanal in Ljubljanica (pri Štepanjskem naselju), izvedli še popis rastišč deljenolistne rudbekije in ambrozije.