Arheologi se na Slovenski že umikajo komunalcem

Še pred iztekom leta bodo arheologi končali izkopavanja na južnem delu Slovenske – Med emonskimi najdbami tudi nekaj presenetljivih

Objavljeno
04. december 2015 15.33
Emona - Slovenska cesta
Janez Petkovšek
Janez Petkovšek
Ljubljana - Arheološka izkopavanja na južnem delu Slovenske, ki so se začela oktobra, se počasi končujejo. Po besedah Martina Horvata iz Mestnega muzeja Ljubljana bodo delo dokončali še pred božičem. Na to kaže tudi to, da so na posameznih odsekih gradbeni delavci že položili nove komunalne vode in jih marsikje tudi že zasuli.

Glavna zaščitna izkopavanja oziroma odstranjevanje arheoloških ostalin zdaj potekajo na predelu med Rimsko in Aškerčevo in v kratkem odseku Erjavčeve pri hotelu Cubo. Na prvem odseku so tako ves pretekli in velik del tega tedna izkopavali izjemno dobro ohranjene sisteme rimske kloake in odtočnih kanalov. Pri tem je najpomembneje, da se je vodstvo muzeja že dogovorilo, da bodo del emonske kanalizacije ohranili, in ne podrli, saj bodo novejše cevi lahko komunalci položili tudi pod njo. Ostaline bodo zatem zasuli in jih pustili zanamcem. Enako velja za obokano rimsko kloako v bližini Rimske ceste.

Prav tako se dogovarjajo, da bi na Erjavčevi cesti ohranili tudi lepo ohranjen zidan novoveški vodnjak, ki je globok kar štiri metre in pol. Zaradi gradnje novih kinet za komunalne vode pa bodo najbrž le dokumentirali ostanke 200 ali celo nekaj več let starih ostankov zidov in kleti neke novoveške zgradbe ob vodnjaku ter jih nato delno ali v celoti odstranili.

Dva meseca izkopavanj

Kot je razvidno iz vsakodnevnih kratkih sporočil na twitterju skupine Stik, ki pod vodstvom Reneja Masaryka izvaja arheološka izkopavanja na Slovenski cesti, pa vsak dan odkrijejo nekaj omembe vrednih najdb. Med »najdbami dneva«, predstavljenimi za obdobje od 1. oktobra do konca novembra, lahko občudujemo bolj ali manj ohranjene artefakte, ki so jih v nekdanjih rimskih ulicah, ob glavni cesti, jarkih, hišah in celo v kanalizacijskih sistemih našli mladi arheologi (med njimi prevladujejo študenti arheologije).

V dveh mesecih so odkrili vrsto bolj ali manj okrašenih uporabnih predmetov za osebno rabo Emoncev (fibule - zaponke, pasne spone, okrašene oljenke in drugo uporabno keramiko). Da so se radi zabavali, dokazujejo raznovrstni igralni žetoni iz stekla, kosti in drugih materialov, da so bili ljubitelji lepega nakita, pa številni prstani. Da so bili pridni delavci, pričajo ostanki zidarske žlice in rimskega krampa. Da so bili odlični arhitekti in zidarji, pa ostanki objektov in kanalizacije. Zadnja je bila grajena tako trdno, da je tudi po 2000 letih videti bolje od marsikatere novodobne. Arheologi so našli celo rimsko svinčeno vodovodno cev, kar je precejšnja redkost.

Ogledi za javnost

Da bi Emono »in situ« približali širši javnosti, so med izkopavanji organizirali več strokovno vodenih ogledov po najdiščih. Prevladovali so sicer študenti arheologije in arhitekture, bilo pa je tudi precej radovednih Ljubljančanov in več skupin turistov, ki so jih tja pripeljali ljubljanski vodniki.

Četudi se počasi končujejo, so v Mestnem muzeju že napovedali, da bodo v svojih prostorih kmalu pripravili pregledno razstavo arheoloških izkopavanj Slovenske ceste. In seveda predstavili najpomembnejše najdbe (del jih že zdaj lahko občudujejo na velikih panojih na gradbiščnih ograjah od Šumija do Aškerčeve).

Najdbe

Med najdbami dneva omenjajo rimsko oljenko z upodobitvijo gladiatorskega boja in rimski novec s silhueto velikega rimskega politika in vojskovodje Agripe (63 pr. n. št.-12 pr. n. št.). Med sicer ne tako številnimi bronastimi rimskimi novci iz desetletij pred našim štetjem in po njem izstopata zakladna najdba 82 novcev v keramičnem lončku, skritem v ruševinah Emone v nevarnem času poznega rimskega obdobja, in rimski srebrnik. Zadnji je tako kot zlatnik precej redka najdba tako pri nas kot drugje, kjer so živeli Rimljani. Nekaj posebnega je tudi koščen rimski žeton z vrezano številko VIIII (lahko da je bil žeton za katero od rimskih iger ali vstopnica za kakšno prireditev). Med prstani pa sta posebna dva - železni z vstavkom zlata in bronasti, na katerem je modra gema z odtisom rimske ladjice.

Raziskave so konec novembra končali na tako imenovanih območjih cardo maximus (glavna cesta v smeri sever-jug) in decumanus (cesta v smeri vzhod-zahod), nadaljujejo pa na območjih »insula« (večstanovanjska zgradba) in »decumanus maximus« (glavna cesta). Zadnji sta tudi najpomembnejši, saj sta iz najstarejše faze rimske Emone.

Arheologe pa bomo na gradbišču Slovenske ceste srečevali tudi v prihodnjih nekaj mesecih. Komunalci bodo namreč zdaj komunalne vode in cesto urejali še na drugi strani vozišča. Ker pa so tam arheološko pomembne plasti znotraj naselja rimske Emone že uničene zaradi prejšnjih komunalnih posegov, bodo po Horvatovih besedah izvajali le arheološki nadzor, ne bo pa detajlnih arheoloških izkopavanj.