Barje skoraj nared za predelavo smeti tretjine Slovencev

Ljubljana – Gradnja Regijskega centra za ravnanje z odpadki (Rcero) na Barju je skoraj končana in novi objekti bodo predvidoma novembra začeli poskusno obratovati. A tudi v zaključni fazi največjega kohezijskega projekta v državi s področja okolja ne gre brez težav.

Potem ko so se v preteklih letih soočali s težavami in zamudami pri izbiri izvajalcev in pridobivanjem dovoljenj, posledično pa tudi s črpanjem evropskih sredstev (kohezijski sklad je za projekt, katerega skupna vrednost bo presegla 150 milijonov evrov, namenil 77,6 milijona evrov), je šlo v zadnjih mesecih vse po načrtih in izvajalec gradnje, podjetje Strabag, bo po napovedih vodje projekta Mitje Praznika iz ljubljanske Snage v roku dveh tednov na upravno enoto dal vlogo za tehnični pregled. Ta naj bi bil oktobra, tako da Praznik pričakuje, da bi v začetku novembra objekti začeli s poskusnim obratovanjem. K projektu je doslej pristopilo 37 občin, v katerih živi okoli 660.000 prebivalcev, kar pomeni, da bodo na Barje vozili odpadke približno tretjine Slovencev.

Skoraj sto zaposlitev

Najzahtevnejši del projekta so bili objekti za mehansko-biološko obdelavo odpadkov (poleg njih nadgradnja Rcera vključuje tudi razširitev odlagalnega polja, ki je bila izvedena že leta 2009 in gradnjo čistilno napravo za izcedne vode, ki obratuje od leta 2010). Ti bodo dodobra spremenili sedanjo pot smeti oziroma postopek njihove obdelave. Kot je pojasnil Mitja Praznik, bodo komunalni odpadki v teh objektih ločeni na lahko in težko frakcijo; iz prve bodo proizvajali gorivo za cementarne in industrijske objekte, iz druge pa bioplin. Tega bodo uporabljali za proizvodnjo električne in toplotne energije, ki se bo primarno uporabljala za delovanje objektov Rcera, morebitne presežke pa bodo prodajali v omrežje. S predelavo ločenih bioloških odpadkov pa bodo poleg bioplina pridobivali tudi kompost, ki bo delno šla v lastno uporabo, delno pa v prodajo.

V centru bo zaposlitev dobilo med 80 in 90 ljudi, ki bodo v času poskusnega obratovanja zaposleni pri Strabagovi hčerinski družbi, kasneje pa bodo prešli na Snago.

Uporabnike še držijo v negotovosti

Ali se bo sprememba predelovalnega procesa poznala na položnicah uporabnikov, za katerih odpadke že zdaj skrbi Snaga? Čeprav so že izračunali ceno storitve (124 evrov za tono za komunalne odpadke in 71 evrov na tono za biološke odpadke), jasnega odgovora na to vprašanje včeraj nismo dobili. »Delamo vse na tem, da se ta strošek ne bi spreminjal,« je odgovoril direktor Snage Janko Kramžar.

Bodo torej zdajšnji uporabniki Snage o morebitnih spremembah stroškov seznanjeni šele iz položnic, ki jih bodo prejeli konec leta, ali že kaj prej? »Naj počakajo do jeseni, ko jih morda čaka še kakšno prijetno presenečenje,« je bil skrivnosten Kramžar. Snaga je sicer konec lanskega leta uporabnike razveselila s poračunom za nazaj in jim odpisala enomesečne stroške odvoza smeti.

Nekatere občine nezadovoljne s ceno

Zaradi predlagane cene pa je prišlo do zapletov v odnosu med Snago, ki vodi projekt, in občinami, ki so k njemu pristopile, ne bodo pa lastnice objekta, saj za gradnjo niso prispevale lastnih sredstev. Te bodo morale, kot je bilo dogovorjeno že prej, plačevati pet odstotkov višjo ceno kot občine lastnice. Nekatere zdaj menijo, da so pred leti k projektu pristopile s pismom o nameri, in ne pogodbo, ter da bi morale v skladu z zakonodajo za podelitev koncesije za ravnanje z odpadki objaviti javni razpis. V zvezi s tem Kramžar ne pričakuje težav; napovedal je, da bodo občinam s pomisleki poslali pravno mnenje, v katerem se zgledujejo po podobnem primeru iz Nemčije.

Vseh občin, ki so doslej pristopile k Rceru in bodo plačevale pribitek na ceno, je sicer dvajset. Kramžar ni hotel razkriti, koliko občin grozi z izstopom iz projekta oziroma zahteva spremembe pogojev; povedal je le, da jih je manj kot deset. Direktor Snage je dejal, da črni scenarij, da nekatere izmed 37 občin ne bi sodelovale v Rceru Ljubljana, zanj ne obstaja. Po torkovem sestanku s predstavniki teh občin namreč Kramžar ocenjuje, da nesoglasja lahko razrešijo. Izključil ni niti sprememb pogodb, a le pod pogojem, da bi se s tem strinjale vse občine, ki sodelujejo pri projektu. Kar pa je bržkone malo verjetno, saj naj bi v občinah, ki so gradnjo Rcera sofinancirale, menili, da je petodstotni pribitek celo premajhen.

Kramžar je še zagotovil, da je predlagana cena primerljiva s podobnimi objekti drugod po državi, in napovedal, da bodo »od prvega dne obratovanja delali na optimizaciji procesa, da bo cena za uporabnike čim nižja«.