Beli beton kot nadomestek za peščeno promenado

Prenova Cankarjeve ceste: Na prve negativne odzive nove podobe arhitekti odgovarjajo, da bodo šele detajli pokazali pravo sliko

Objavljeno
24. julij 2015 15.37
Cankarjeva ulica
Maša Jesenšek, Ljubljana
Maša Jesenšek, Ljubljana
Ljubljana – Medtem ko Vodovod-Kanalizacija išče izvajalca za obnovo Cankarjeve ceste med Beethovnovo in Prešernovo, prvi odsek Cankarjeve ob Slovenski cesti dobiva končno podobo. Toda avtorji nove ureditve opozarjajo, da je za sodbe o končni sliki še prezgodaj.

Potem ko sta ljubljanska občina in javno podjetje Vodovod-Kanalizacija prenovo Cankarjeve med Slovensko in Beethovnovo brez javnega razpisa oddala podjetju KPL (kot smo poročali, so potezo utemeljevali z nujnostjo del), izvajalca za preostale odseke vendarle iščejo z razpisom. Na občini, kjer so sicer še konec junija premlevali, ali prenoviti le polovico ceste (do Župančičeve ulice, do koder je komunalna infrastruktura potrebna obnove) ali izvesti prenovo v celoti, so se vendarle odločili za drugo možnost. V četrtek so objavili javno naročilo za obnovo vodovoda s sočasno ureditvijo cestišča od Beethovnove ulice pa vse do Bleiweisove ceste (nekdanje Tivolske).

Rok za pripravo in oddajo ponudb je precej kratek – kandidati bodo imeli na voljo le dva tedna. Tako ne bi presenetilo, če bo ponudb malo in bi tudi ta posel dobil KPL. S ponudniki, ki bodo izpolnjevali pogoje, bodo opravili pogajanja, izbran bo najcenejši. Po podpisu pogodbe bo imel izvajalec za izvedbo (razpis zajema še dela na vročevodu in plinovodu, tako da bo poleg MOL in Vo-Ke pri investiciji sodelovala tudi Energetika) na voljo štiri mesece, a ker je ob izkopavanjih predviden arheološki nadzor, bi se v primeru arheoloških odkritij dela lahko zavlekla.

Pogodba s KPL za prvi odsek (Slovenska–Beethovnova), ki je že skoraj v celoti betoniran, še vedno ni podpisana, kot pravijo na Vo-Ki, so pogajanja »v teku«. So pa rok za dokončanje del na tem odseku določili za začetek oktobra.

Prevladal zgodovinski vidik

Prvi obrisi nove Cankarjeve ceste, ki je zdaj v celoti prehodna, so že vzbudili kar nekaj odziva na spletnih omrežjih, pri čemer prevladuje ocena, da cesta deluje pusto in dolgočasno. Projekt so zasnovali isti arhitekturni biroji kot prenovo Slovenske ceste: Dekleva Gregorič arhitekti, K arhitektonski ured, Sadar-Vuga in Scapelab. Boris Matič iz Scapelaba je pojasnil, da je ključni element Cankarjeve ceste vzpostavitev vizualne povezave med Jakopičevim sprehajališčem in centrom: »Sekvenca ulic Stritarjeva-Čopova-Cankarjeva predstavlja mestno promenado od Magistrata vse do Tivolskega gradu in nujno je vzpostaviti vizualno navezavo med belino Jakopičevega sprehajališča in Cankarjevo cesto. Prav tako je Cankarjeva zgodovinsko bila bela – tlakovana je bila z belim peskom, in bel obdelan beton je najboljši približek pesku, ki pa je še vedno primeren za sodobne prometne obremenitve.«

Če so spomladi na občini govorili, da se odločajo med tem, ali bi Cankarjeva prevzela podobo Čopove, in tem, da bi jo uredili po vzoru nove Slovenske, je torej obveljala tretja možnost. Kot pravi Matič, se je pri oblikovanju Cankarjeve možno navezati na tri okoliške kontekste: na Čopovo ulico, na Slovensko cesto ali na Jakopičevo sprehajališče. Čopova je glede na Cankarjevo zamaknjena in dvakrat zlomljena (po horizontali in vertikali), med njima je tako močna strukturna prekinitev, pri čemer je prva obdelana v granitnih ploščah, ki je material z asociacijo na srednji vek, druga pa je bila nekoč tlakovana s peskom. »Zato ni bilo smiselno nadaljevati z obdelavo Čopove ulice.«

Podobe Slovenske pa ni bilo smiselno nadaljevati, ker ta predstavlja »sodobno« os v mestu; v 20. stoletju je bila predelana in razširjena v avenijo, medtem ko so proporci Čopove in Cankarjeve ostali historični, pravi arhitekt. »Cankarjeva ima zelo simetričen profil, saj so vse zgradbe narejene po načrtu Kranjske gradbene družbe, ter mora biti simetrična in osna ulica; Slovenska pa ima majhno gostilno Šestica nasproti nebotičnika in je lahko asimetrična z drevoredom samo na eni strani,« meni Matič in dodaja: »Zato je bilo najbolj smiselno vzpostaviti os, ki se razteza od Slovenske ceste do Tivolskega gradu – tako v strukturi (osno-simetrična ulica) kot v podobi.«

Zorenje betona in patina časa

Sogovornik pravi, da stroškovne omejitve na končni izbor »niso pretirano vplivale«, saj razlika v tlakovanju z granitom in tako tehnično in obrtniško zahtevnim betonom, kot je predviden na Cankarjevi, »ni ravno velika«. Poleg tega pa granitne plošče ne bi prenesle obremenitve vozil in smetarskih tovornjakov, dodaja. Na prve razočarane odzive nad podobo Cankarjeve odgovarja, da gre še za gradbišče in da beton še ni obdelan, saj je trenutno v fazi zorenja. »Prava tekstura betona z zrnci agregata se bo pokazala po končni obdelavi, brušenju in štokanju. Prav tako se bo značaj ulice pokazal s končno obdelavo temnih fug in temnimi robnimi pasovi, ki bodo ulici dali karakter. Ko bodo na to podlago dodani še gostinski vrtovi, biciklji, parkirna mesta za kolesa in patina časa, pa bo ulica delovala popolnoma drugače kot danes.«

Površine za pešce in avtomobile bodo ločene s 30-centimetrskim nizkim robnikom (v višini 2,5 centimetra). Ker je ulica široka okoli 16 metrov, bo pešcem po Matičevih besedah namenjenih vsaj deset metrov širine (pri Narodni galeriji je promet dvosmeren, za kar je potreben šestmetrski pas). Prometna ureditev bo sicer ostala nespremenjena, po navedbah sogovornika bo ohranjenih tudi večina parkirnih prostorov. Ne bo pa več kolesarskih stez, površine za kolesarje bodo namreč skupne.