Bi Parmova prenesla gradnjo 555 stanovanj?

Ljubljana – Mestni svet bo v ponedeljek potrjeval dopolnjeni osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta 173 Parmova. Četudi gre znotraj avtocestnega obroča za eno največjih zazidalnih območij, saj zavzema kar 5,3 hektara površine, omogoča pa gradnjo stolpnic in blokov s 555 stanovanji in večjim številom poslovnih prostorov, je to najbrž le še en načrt več na zalogo.


Da gre za urejanje težko obvladljivega območja med Parmovo, Kurilniško, gorenjsko železniško progo in ulico Bežigrad, so se zavedali že pripravljavci tega načrta. V biroju Šabec-Kalan-Šabec arhitekti so namreč predvideli gradnjo objektov v treh ločenih fazah z dvema podfazama in z osmimi etapami. Do pričetka gradnje pa dopuščajo tudi začasne parkovne ureditve v posameznih prostorskih enotah.

Predpogoj, da bi na opisanem območju lahko začeli graditi stolpnice in visoke bloke, ki so si jih je že leta 2008 v obliki idejne rešitve zamislil pri nekdanjem gradbenem gigantu Energoplanu, pa ne bo le sprejetje omenjenega načrta, temveč bo treba najti tudi bogate investitorje, ki so sposobni načrt uresničiti.

Na zemljiščih je več kot 15 bolj ali manj vzdrževanih stavb, ki so deloma prazne, v večji meri pa jih še vedno zasedajo lastniki ali najemniki. Ker naj bi od vseh stavb nedotaknjena ostala le stanovanjski blok v križišču Ulice Bežigrad in Parmove ulice ter Železničarski muzej, vse druge pa bi postopoma podrli, se je vprašati, kdo bo sploh pripravljen kupiti parcele, obremenjene z dotrajanimi podrtijami in barakami, ki so za povrh »zasedene« z najemniki in lastniki. Da bi zdajšnji lastniki oblikovali nekakšen konzorcij investitorjev (Jatna, Energoplan, država, MOL, manjši zasebni lastniki ...), pa najbrž ni realno pričakovati.

Najboljši dokaz, da gre za zahteven projekt, je Islamski verski center, ki ga zdaj gradijo kot prvo novo stavbo na robu tega območja. Njegovi investitorji so namreč porabili več let, da so odkupili zemljišče od MOL in SŽ, zatem pa so se morali ukvarjati še z odstranjevanjem z nevarnimi snovmi obremenjene zemljine. V nadaljevanju so morali za dostop do svojega kompleksa dobiti še del državnega zemljišča, po katerem bodo uredili novo glavno dostopno cesto. Kot prvemu investitorju na tem prostoru so »obesili« še komunalno in cestno urejanje okolice, pri čemer bo nova infrastruktura kasneje služila tudi drugim.

Špekulacije in interesi

Kaj se bo dogajalo na terenu, se bo videlo že med javno razpravo o osnutka OPPN 173 Parmova. Lastniki zemljišč bodo posebej pozorni, kje in kako na gosto naj bi med potekale povezovalne poti. Zanimivo bo tudi, za kakšno odškodnino bi se bili pripravljeni umakniti oziroma izprazniti objekte.

Med glavne igralce, ki še nimajo koncepta, kaj bi radi na svojih zemljiščih, sodi država. Ministrstvo za javno upravo (MJU), ki ima v osrednjem delu med Islamskim verskim centrom in Železničarskim muzejem v lasti zemljišča in tri nize zapuščenih objektov (Parmova 33), ima namreč že dve leti gradbeno dovoljenje, da lahko v več fazah odstrani vse dotrajane stavbe (tam so bile inšpekcijske in druge državne službe). A jih vse do danes ni. Na več vprašanj so odgovorili precej nedoločno; konkretno so zapisali le, da je omenjeno gradbeno dovoljenje pravnomočno od 25. novembra leta 2014, da ga lahko podaljšajo dvakrat – skupaj za največ dve leti, kar pomeni, da novega podaljška po 25. novembru 2018 ne bo več.

Zagotovili so, da bodo kompleks objektov odstranili med majem in julijem prihodnje leto na osnovi podaljšanega gradbenega dovoljenja. Postopek javnega naročila naj bi začeli že novembra. Odločitev o začasni ureditvi območja bo po njihovem odvisna od postopka sprejema OPPN (upajo, da bo potrjen prihodnjo jesen) in poteka arhitekturnega natečaja. Po gradbenem dovoljenju, ki ga je pripravil isti biro kot dopolnjeni osnutek OPPN 173 Parmova, je namreč na več tisoč kvadratnih metrov veliki parceli objekte dovoljeno odstraniti v treh ločenih fazah in začasno urediti tematski park z državno pisarno na prostem, na večnamenski ploščadi pa začasno parkirišče za 115 avtov.

Glede na to, da bo odstranjevanje objektov, ki imajo azbestno kritino, stalo vsaj pol milijona evrov, še pol te vsote pa začasne ureditve, smo vprašali, ali je pričakovati, da bo država parcelo skušala na hitro prodati. A nam je MJU odgovorilo le, da sta na parcelah dopustni dve možni rabi – gradnja stanovanj (največ do 70 odstotkov vseh površin) ali pa samo poslovnih prostorov. In da »načeloma predvidevajo gradnjo poslovnih prostorov za potrebe državne uprave«.

Razpršeno lastništvo

Četudi v OPPN piše, da je pretežni lastnik južnega dela zemljišč Energoplan, v osrednjem država, drugod pa je lastništvo mešano (tudi MOL), je vprašanje, kdo se bo prvi lotil gradnje stanovanj in poslovnih prostorov. Energoplan ima zaradi dolgov (največji upnik je DUTB) in blokiranih računov precej zvezane roke, država pa najbrž ne bo zainteresirana, da bi kmalu začela graditi nove poslovne prostore. Problem bo tudi, komu naprtiti gradnjo vrtca s petimi oddelki na severozahodnem delu območja. Nad novimi objekti, vseh naj bi bilo od 16 do 18, najbrž ne bodo navdušeni niti stanovalci hiš in blokov, ki mejijo na Parmovo. Ti se skupaj z zaposlenimi v javnih ustanovah (Zavod za zaposlovanje) ali zasebnih podjetjih (Delo) namreč že zdaj soočajo s pomanjkanjem parkirnih prostorov, nenehnimi gradbenimi posegi na komunalni in cestni infrastrukturi ter vse gostejšim prometom po Parmovi in Ulici Bežigrad. Ta bi se ob 555 novih stanovanjih morda celo podvojil.

Rekonstrukcija Parmove ceste, ki bo ostala glavna prometnica v smeri sever jug in obratno, najbrž ne bo zadostna, vse dokler ne bo zgrajena z njo vzporedna cesta ob železnici od Kurilniške do priključka na Ulico bratov Židan pri poslovni stavbi Lesnine v križišču s Samovo in Drenikovo cesto. Ta pa je vezana na interese in potrebe načrtovane soseske s stanovanjskimi in poslovnimi stavbami na območju OPPN Lesnina. A tudi ta del bo večino svojega prometa usmerjal v Parmovo. Prečni povezavi Parmove s Spodnjo Šiško ali podaljšanje Kurilniške do Tivolske, oboje pod tiri, pa vsaj za zdaj nista realni.