Bicikelj ni zastonj

Medtem ko se širijo postajališča za priljubljena mestna kolesa, se širijo tudi reklamni panoji.

pet, 10.11.2017, 10:00
Janez Bertoncelj, Ljubljanska kolesarska mreža:» Na načelni ravni so stvari videti urejene, težava pa je v izvajanju konkretnih ukrepov. Zanimivo je tudi, da na občini izjavijo, da so presenečeni nad tem, kako zelo se je kolesarski promet okrepil. Glede na lastno hvalo, koliko naredijo za spremembo potovalnih navad, jih to ne bi smelo presenetiti, kvečjemu to, da raste prepočasi. Resnica je pač, da se kolesarjenje krepi, koliko pa je to posledica prometne politike MOL, je težko izmeriti.«

Ljubljana – Po postavitvi še sedmih postajališč bo v glavnem mestu še letos za izposojo na voljo novih 70 mestnih koles, s čimer bo njihovo skupno število naraslo na 580. Toda z novimi postajami raste tudi število novih reklamnih panojev.

Ko so na MOL sredi oktobra kar prek svojega facebook profila oznanili sicer že pred tem napovedano širitev postajališč v sistemu za izposojo koles Bicikelj na sedem novih lokacij, je objavo pospremilo precej komentarjev uporabnikov. V glavnem so spraševali, kdaj bodo postajališča postavili tudi na tistih koncih mesta, kjer jih zdaj ni, denimo v Kosezah, na Rudniku in v Črnučah. Na občini so jim odgovarjali: »Žal ne v tem krogu širitve« ali pa: »Za zdaj žal ne.«

Da so načeloma veseli vsakega novega postajališča, pravi Janez Bertoncelj iz Ljubljanske kolesarske mreže. »Vprašanje pa je, po kakšnem ključu občina in Europlakat določita lokacije. Predvidevamo, da je kar precej usklajevanja in usklajevanja v narekovajih.«

Nova postajališča (tri že obratujejo, še štiri naj bi po napovedih do konca leta) so med drugim pri živalskem vrtu, na Cesti 27. aprila, na Poljanski in Litostrojski cesti ter v Šmartinskem parku. Tako bo v okviru Biciklja na voljo 70 dodatnih koles za izposojo, s čimer bo njihovo skupno število naraslo na 580, postajališč pa bo po novem skupno 58.

To je zadnja širitev po pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu med občino in podjetjem Europlakat, medtem ko morebitne prihodnje, ki bi jih na občini prav tako radi sklepali z zasebnimi investitorji, še niso dorečene. »Glede na priljubljenost sistema in številne prejete pobude za njegovo nadaljnjo širitev si želimo, da bi čim več zasebnih investitorjev prepoznalo prednosti sistema Bicikelj tudi za njihove stranke oziroma obiskovalce,« pravijo na občinskem oddelku za gospodarske dejavnosti in promet.

Videz vara?

Da je koles dovolj, a so na napačnih postajah, in da sistem potrebuje več prerazporejanja koles, saj so nekatera postajališča zdaj nefunkcionalna, so nekatere ugotovitve analize sistema Bicikelj, ki so jo aprila letos opravili v uredništvu spletnega portala Pod črto. Da je izposojevalnic premalo in da je problematična tudi njihova umestitev, »saj se pogosteje postavljajo za potrebe potrošnikov in turistov, kot je povezava z BTC, ne pa za prebivalce«, pa ugotavljajo Klemen Ploštajner, Rok Ramšak in Nina Vombergar v članku Kolo kot orodje ekološke emancipacije, objavljenem leta 2016 v Časopisu za kritiko znanosti.

Postajališča za »biciklje« so, kot so takrat opažali, skoncentrirana predvsem v središču mesta, medtem ko jih v bolj oddaljenih naseljih ni ali pa so postavljena zelo na redko. Po njihovem je tako promocija kolesarjenja »očitno namenjena dajanju videza zelene, lepe, bele prestolnice«, sicer pa »proizvaja Ljubljano kot destinacijo za turiste in bogatejše potrošnike«.

In čeprav avtorji razmišljajo o emancipatornem potencialu kolesa, ugotavljajo, da se kolesarjenje tudi v Ljubljani vpenja »v taktike podjetniške urbanizacije, ki hkrati proizvaja svetleče se prostore trošenja in dobičkonosnosti na eni strani ter predele dezinvesticije, revščine in propada na drugi«. Kolo po njihovem tako »ne pripomore k drugačni produkciji mesta, temveč h krepitvi prostorske neenakosti«.

Za vsako postajališče – oglasi

Na občini so po tem, ko je Europlakat leta 2004 v zameno za oglasni prostor postavil nadstreške za avtobusna postajališča, s tem oglaševalskim podjetjem leta 2011 podpisali še eno pogodbo, tokrat za petnajst let. Na podlagi tega javno-zasebnega partnerstva Europlakat skrbi in prevzema stroške za postavitev in vzdrževanje samopostrežnega sistema Bicikelj. Osnovni dogovor je vključeval 30 postaj in 300 koles, v zameno pa je podjetje dobilo prostor za postavitev 140 velikih svetlobnih vitrin in 220 velikih oglasnih tabel.

Postaja pri živalskem vrtu je vključena v sistem izposoje. Foto: Jože Suhadolnik/Delo

Zadnja širitev zajema postavitev 20 postajališč, 200 koles in 400 ključavnic – trenutno postavljajo še zadnjih sedem postajališč – ter tudi, kot pojasnjujejo na občini, »šestletno podaljšanje osnovnega dogovora z Europlakatom ter po štiri male svetlobne vitrine na postajo«.

»Pionirji«

Europlakat je v lasti oglaševalske multinacionalke JCDecaux, ki jo je leta 1964 ustanovil Jean-Claude Decaux. Najprej je ustanovil podjetje, specializirano za oglaševanje na prostem ob avtocestah, toda zaradi visokih davkov se je preusmeril v oglaševanje v mestih. Korporacija s sedežem zahodno od Pariza, poleg konkurenčne Clear Channel iz ZDA, danes med drugim ponuja samopostrežni sistem izposoje koles, ki ga trži v obliki javno-zasebnih partnerstev z mesti, v okviru katerih pridobi prostor za oglasne panoje.

Sistem izposoje koles, kot ga pozna Ljubljana, so pred tem postavili v 29 mestih. V sporočilu, objavljenem na njihovi spletni strani leta 2015, v JCDecauxu pravijo, da so v dvanajstih letih uredili 4700 postajališč za izposojo koles v trinajstih državah in dosegli 650 tisoč uporabnikov. Pohvalijo se tudi kot pionirji »do okolja prijazne individualne, a delitvene oblike prevoza«, s katero so zunaj meja Francije začeli leta 2003 na Dunaju.

Po podatkih ameriške nevladne organizacije Earth Policy Institute so deset let pozneje podobni sistemi samopostrežne izposoje koles delovali že v petsto mestih po svetu, pri čemer v organizaciji kot prednosti navajajo večjo mobilnost, manj avtomobilov in varnejše ceste.

»Bicikelj je brez dvoma velik hit, ljudje ga imajo radi, kar dokazujejo tudi številke,« meni Janez Bertoncelj iz Ljubljanske kolesarske mreže. Podatki, s katerimi se pohvalijo na ljubljanski občini, govorijo o tem, da je bilo od odprtja leta 2011 z »biciklji« opravljenih več kot 4,6 milijona voženj. »Za uporabnike je Bicikelj tako rekoč zastonj, bolje rečeno, vsaj mislijo, da je tako,« nadaljuje Bertoncelj. »Cena Biciklja so svetlobno oglaševanje, reklamno onesnaženje in degradacija urbanega prostora.«

Oglasnih površin, ki jih pri Europlakatu ponujajo v najem, je trenutno v Ljubljani 1240 (v Mariboru, denimo, 381), od tega jih je 30 samo na Slovenski cesti.

Prodano

Mentalno onesnaževanje. Ni potrebe po ustvarjanju potreb. Mesto, prodano za reklame. Ekonomska vojna. Ustavite oglaševanje. – To je zgolj nekaj protestnih sloganov s pariških ulic, kjer prebivalci, od starih do mladih, organizirani pod imenom Déboulonneurs, z različnimi akcijami opozarjajo na posledice, ki jih prinašajo tudi javno-zasebna partnerstva, s katerimi oglaševalska podjetja v zameno za mestna kolesa pridobivajo prostor za reklamne panoje.

»Če gledaš televizijo, lahko preklopiš kanal, na spletu lahko blokiraš oglase, toda oglasom na javnih krajih se ni mogoče izogniti, zato se nam to zdi najbolj sporen tip oglaševanja,« je pred časom za BBC pojasnil član gibanja Arthur Lutz. »Namesto da bi se pogovarjali o okolju, javnem zdravju, socialnih problemih in o zadolževanju, nam hočejo prodati stvari, ki jih zares ne potrebujemo.«

Prijavi sovražni govor