Blagovna izmenjava sredi mesta

Ljubljana – Že dve leti se v prestolnici enkrat na mesec dogaja fina stvar – izmenjava oblačil. Skrajni čas je bil, da si zadevo, ki jo v sodelovanju z Zadrugo dobrote organizira društvo Ekologi brez meja, ogleda tudi Ogledalo. V prostorih waldorfske šole smo nos v tekstil porinili v sredo.

So že takšni časi, smo si rekli, ko smo opazili povabilo na izmenjavo oblačil, ki sicer poteka vsako zadnjo sredo v mesecu. In bili presenečeni, da društvo Ekologi brez meja to strašno fino idejo v Ljubljani uresničuje že dve leti.

Da je tudi takrat sicer že bila kriza, nam je povedala Urša Dolinšek z društva, in da danes izmenjava oblačil vseeno ni več takšen tabu kot včasih. Da ni več namenjena le najrevnejšim in socialno najbolj ogroženim.

Klasična blagovna izmenjava

Na dogodek, ki je v mestu, kot že zapisano, na sporedu vsako zadnjo sredo v mesecu, lahko vsak, kdor se je nekaterih kosov svojih (dobro ohranjenih) oblačil kratko malo naveličal, prinese tekstil, čevlje, tudi nakit ter otroška oblačila, domov pa odide z enakim številom kosov, kot jih je prinesel. Klasična blagovna izmenjava torej.

Tudi če komu ni do izmenjave, lahko tja zgolj prinese tisto, česar ne potrebuje več, saj bodo organizatorji to dodobra izkoristili. Izmenjava oblačil poteka namreč v sklopu socialno-ekološkega projekta Tekstilnica. Tam zaposlujejo ranljive ciljne skupine, poleg same izmenjave pa organizirajo tudi zbirne točke, kamor lahko vsak prinese tekstil, ki ga sam ne potrebuje več.

»To je pomembno tudi z ekološkega vidika,« razloži Dolinškova, »saj se pri nas še vedno večina tekstila odloži na deponijo, kar je škoda. Predelamo ga namreč lahko v krpe, copate in podobno ter ga tako damo nazaj v obtok.«

Mesečne izmenjave se sicer običajno dogajajo na istem mestu, v sredo pa so zaradi potrebe po večjem prostoru prvič zasedli prostore waldorfske šole. Upajo, da bodo tam tudi ostali.

Obiskovalcev je vedno več

»Pripeljala sem svojo hčerko, njej je za dogodek povedala sestrična,« nam je razlog svojega obiska izdala gospa Alenka.

Da se ji zdi ideja odlična, je še povedala, in da se bo prihodnjič angažirala tudi sama ter prinesla nekaj svojih kosov, ki jih ne nosi več.

Res se je na izmenjavi kar trlo ljudi. Pri vhodu se je vila vrsta čakajočih, vsak je v roki držal svojo (večinoma ekološko) vrečko. Notri pa kup stvari. Obleke organizatorji potem porazdelijo po mizah, tam so na voljo in v uporabo vsakemu, ki si tega želi.

Da je na izmenjavah vedno več ljudi, še pove Dolinškova, med drugim opažajo vse več staršev z otroki. Pa tudi, da prihaja čedalje več tistih, ki si še nedolgo nazaj niso mislili, da bi jih izmenjava oblačil lahko zanimala.

Tudi za ljubitelje vintagea

Pogled je ujel eno od obiskovalk, za katero je bilo jasno, da rada brska po maminih omarah, punca, ki očitno obožuje vintage modo. Teja, ki je dogodek obiskala prvič, je vtis potrdila: »Slišala sem, da se tu najde marsikaj, pa sem prišla pogledat. Prinesla sem dvanajst stvari, našla sem tudi že nekaj zase. Vsekakor bom še prišla.«

Med tistimi, ki se dogodka udeležujejo skoraj vsak mesec in ki obleke večinoma le prinesejo, pa je gospa Marica, ki je razložila, da je tako zato, »ker je debela« in težje najde kaj zase. Potem ko smo malce odkimavali, da to pa že ni res, je sicer priznala, da je zase že našla približno tri stvari, ampak da je »danes tu zaradi hčerke«.

Projekt izmenjave oblačil financira Evropska unija, Dolinškova pa še pove, da si ga želijo voditi dolgoročno. Glede na to, da so vsi, s katerimi smo govorili, izrazili navdušenje nad idejo in samo izvedbo dogodka, ne dvomimo, da jim ne bi uspelo. Kogar zanima več, pa si lahko napovedi prihodnjih dogodkov ogleda na spletni strani društva Ekologi brez meja.