Bo zapornica na Peričevi kmalu dvignjena?

Ljubljana – Sodni spor med 45 stanovalci stolpnice na Peričevi 7 in 38 stanovalci blokov na Peričevi 1, 3 in 5 zaradi zapornice na dovozni poti k tem stavbam, ki se je začel s tožbo prvih že leta 2009, bi se lahko končal s poravnavo. A le, če predlog pogojne sodne poravnave ne bo preklican pred koncem tega meseca.

V pogojni sodni poravnavi so 10. marca zapisali, da bodo toženi stanovalci blokov na Peričevi 1, 3 in 5 (trenutno edini imetniki daljinskih upravljalnikov za zapornico) odklenili zapornico in jo pustili v dvignjenem položaju. To naj bi storili najpozneje v osmih dneh po potrjeni sodni poravnavi. Vsaka od strank v postopku bi sama poravnala vse nastale stroške. Okrožna sodnica Martina Zidar je v predlogu poravnave navedla še, da »bo ta veljala, če je pooblaščenec tožeče stranke (stanovalcev Peričeve 7, op. a.) ne bo preklical v 15 dneh.« To pomeni, da bo najpozneje 25. marca jasno, ali bo poravnava uspešna ali ne.

Kaj bo sledilo, je težko napovedati, saj ponujena rešitev ni idealna ne za eno ne za drugo stran. Z dvignjeno zapornico bi sicer omogočili dostop do parkirnih prostorov med naštetimi objekti tudi vsem prikrajšanim »stolpničarjem«. Ti so doslej sodno neuspešno zahtevali, da jim stanovalci treh blokov odklenejo cestno zapornico oziroma izročijo daljince za nemoten dostop do njihovih sedmih zunanjih parkirnih prostorov in glavnega vhoda.

Medtem ko bi razdelitev daljincev pomenila rešitev za vse tiste stolpničarje, ki nimajo lastne garaže ob stolpnici ali najetega parkirnega prostora v Plavi laguni oziroma v bližini, pa bi z dvigom zapornice dostop omogočili še vsem »tujcem«, ki bi v pomanjkanju parkirišč gotovo začeli vdirati tudi k njim. Sploh ker je izginil prometni znak na začetku uvoza, ki je prej dovoljeval parkiranje le stanovalcem Peričeve 1, 3 in 5. Formalno tako sploh ne bi bilo več omejitev prometa in edinega brezplačnega parkiranja v okolici. In nezadovoljni bi bili vsi. Kot so bili nekoč, ko zapornice še ni bilo.

Zgodovina primera

Sodni spor zaradi zapornice se je začel pred sedmimi leti, prvo sodbo pa smo dobili šele marca lani. Ker so stanovalci stolpnice po razsodbi okrožne sodnice Martine Zidar spor z lastniki iz sosednjih blokov na Peričevi 1, 3 in 5 izgubili zaradi formalnih in ne vsebinskih razlogov, so pravdo nadaljevali na višjem sodišču. In to je zadevo vrnilo v ponovno razsojanje na prvo stopnjo.

Od začetka letošnjega januarja do zdaj so sledili poskusi poravnave, pri čemer sta obe strani pripravili vsaka svoj predlog. Bistvo obeh je, da bi zadevo rešili s prestavitvijo zapornice za nekaj metrov, pri čemer pa ne kaže pozabiti, da bi tudi po novem stala na mestni zemlji. A je odsek za sodne in upravne zadeve pri mestnem oddelku za nepremičnine (ORN) dal vedeti, da MOL kot lastnica parcele (meri vsega 158 kvadratnih metrov), kjer teče dovozna pot in stoji zapornica, najbrž ne bo dajala soglasja za postavitev ali prestavitev zapornice. To pa zato, ker parcela nima statusa ceste in zanjo ni določen prometni režim. Da občine spor med več deset zasebnimi lastniki ne zanima preveč, četudi je prav njena pravna prednica občina Ljubljana Bežigrad dovolila postavitev zapornice na občinski zemlji, kaže tudi izjava ORN, da bo proučil, »ali in v kakšnem obsegu se bo spustil v to pravdo kot lastnik parcele, s katero vse pravdne stranke operirajo«.

Ne glede na to, ali bo poskus poravnave uspešen ali ne, pa pomanjkanja parkirnih prostorov okoli blokov, stolpnice, zdravstvenega doma, Plave lagune in gimnazije ne rešuje ne dvignjena ne spuščena zapornica. Edina rešitev je gradnja podzemne parkirne garaže ob načrtovani širitvi zdravstvenega doma. Z njo bi namreč lahko rešili vse težave, ki se zdaj zdijo nerešljive.

Ker gre za večmilijonski projekt, ki bi ga morala v največjem delu izvesti občina (trenutno obstajajo le idejne rešitve), pogoj zanj pa so tudi soglasja vseh lastnikov Peričeve 1, 3, 5 in 7 ter velebloka Plava laguna, se zdi, da bo prometni kaos na širšem območju Peričeve nerešen še vrsto let. Vsem stanovalcem (večina je precej starih) in obiskovalcem namreč ne ustreza, da bi svoja vozila parkirali na vedno zasedenih plačljivih parkirnih prostorih v okolici ali v 200 do 300 metrov oddaljeni parkirni hiši Bežigrajski dvor. Prav tako ni jasno, ali se bodo sosedje strinjali z občinskim projektom, ki bi ob najverjetnejši fazni gradnji trajal več let in jim vsaj začasno še bolj otežil parkiranje in dostop. Če se več let prepirajo že zaradi zapornice, najbrž ni pričakovati, da se bodo vsi strinjali z načrtom podzemne garaže in predvidenimi uvozi in izvozi.