Bodo za boljši zrak v treh letih našli 70 milijonov?

Ljubljana – Podroben program ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka glavno mesto dobiva z enoletno zamudo. Predvideni ukrepi za obdobje med letoma 2014 in 2016 bi zahtevali več kot 70 milijonov evrov, ki naj bi jih zagotovili država in občina, ti pa predvsem na področju ogrevanja veliko pričakujeta od zasebnih investitorjev.

Aprila lani je bil sprejet odlok o načrtu za kakovost zraka v MOL, eden od odlokov, ki jih je za različne slovenske občine oziroma območja, kjer je onesnaženost zraka čezmerna, pripravilo ministrstvo za okolje. V skladu z odlokom bi moralo ministrstvo v sodelovanju z občino v treh mesecih po njegovem sprejetju pripraviti tudi podrobnejši program ukrepov, a so zanj potrebovali precej več časa. Predlog programa, ki nosi datum 31. marec 2015, bo tako ljubljanski mestni svet obravnaval in k njemu predvidoma dal soglasje šele na junijski seji. Šele potem ga bo lahko sprejela vlada.

»Ljubljana se sooča s čezmerno onesnaženim zrakom. Onesnaženje z delci PM10 v mestnem središču presega z normativi dopustne vrednosti. Odlok o načrtu je bil sprejet z namenom zmanjšanja preseženih vrednosti onesnaženja v dovoljene okvire,« v obrazložitvi pojasnjuje vodja oddelka za varstvo okolja Nataša Jazbinšek Sršen. »Kljub temu, da se onesnaženje postopoma znižuje in da za Bežigradom nekaj let niso bile več izmerjene presežene vrednosti, pa meritve v mestnem središču izkazujejo tako preseganja letne dovoljene vrednosti delcev PM10 kakor tudi preveliko število dni s preseženo dnevno vrednostjo delcev,« v oceni stanja ugotavlja Jazbinšek Sršenova.

Letos že skoraj čez mejo

Preseganj dnevnih mejnih vrednosti v celem letu ne bi smelo biti več kot 35, a na merilnem mestu v središču Ljubljane (stoji v križišču Tivolske in Vošnjakove) je bilo doslej teh preseganj vedno precej več. Po podatkih portala okolje.info, kjer se objavljajo urne in dnevne vrednosti meritev, je bilo dnevnih preseganj mejnih koncentracij delcev PM10 lani 55, letos pa že 34. To sicer dokazuje, da je število dnevnih preseganj manjše kot pred leti, a tudi letos ne bo znotraj dovoljenega. Zaradi kurišč so problematični predvsem zimski meseci.

»Za zmanjšanje onesnaženja so potrebni dodatni ukrepi, ki so podrobneje navedeni v načrtu in finančno ovrednoteni s podrobnejšim programom ukrepov,« navaja Jazbinšek Seršenova.

Glavnina predvidenih ukrepov je s področja učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije pri ogrevanju ter s področja prometa. Pri prvem področju velja med finančno najzahtevnejšimi opozoriti na energetsko prenovo večstanovanjskih stavb. Vlaganja v triletnem obdobju so ocenjena na 25 milijonov evrov, pri čemer naj bi dobrih pet milijonov zagotovila država, milijon občina, preostalo pa zasebni investitorji, ki naj bi jih država in občina spodbudili k energetski prenovi. Več kot enajst milijonov je v treh letih predvidenih za menjave zastarelih kurilnih naprav s toplotnimi črpalkami in kotli na zemeljski plin. Tudi tu bo učinkovitost odvisna predvsem od tega, koliko zasebnikov bosta država in občina pritegnili k zamenjavi.

Za pešce sedemkrat več kot za kolesarje

Ukrepi v prometu precej manj temeljijo na nejavnih virih. Čeprav se občina rada pohvali z leta 2012 sprejeto prometno politiko MOL, naj bi letos ob pomoči države s 120 tisočaki financirali izdelavo nove celostne prometne strategije. Kar 11 milijonov evrov naj bi šlo v treh letih za spodbujanje hoje, med ukrepi so tudi prenova Slovenske ceste, urejanje nabrežij Ljubljanice, širitev con za pešce, prav tako ureditev do pešcev prijaznih območij zunaj središča mesta. Zanimivo je, da naj bi za ukrepe, ki so predvsem v pristojnosti lokalnih skupnosti, več kot devet milijonov evrov v tem in prihodnjem letu zagotovila država. Za spodbujanje kolesarjenja je predvidenih 1,6 milijona občinskih evrov, s katerimi naj bi urejali tudi kolesarnice in mrežo varnih poti v okolici šol.

Pri ukrepih za zmanjševanje uporabe osebnih avtomobilov je finančno podprta le gradnja dveh parkirišč P+R (Dolgi most in Barje), ki že poteka. Država bo sto tisoč evrov namenila za proučitev možnosti, da se dodatno omeji hitrost na avtocestnih odsekih okoli Ljubljane in obvoznici (na 110 oziroma 90 km/h) ter prepove vožnjo tovornih vozil, težjih od 7,5 tone, po severni ljubljanski obvoznici. Dobrih devet milijonov pa je predvidenih za obnovo vozil LPP, komunalnih podjetij in mestne uprave.

Med ukrepi, ki sicer niso finančno podprti, najdemo tudi zavezo, da bo občina proučila vpliv ognjemetov in uporabe pirotehnike na kakovost zraka. Pobude, naj opustijo novoletni ognjemet z Gradu, doslej sicer niso padle na plodna tla. Spremljanje učinkov izvajanja ukrepov za zmanjševanje onesnaženosti zraka bi morala skladno z odlokom v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana izvajati agencija za okolje, ukrepe pa bodo morali izvajati, dokler koncentracije delcev PM10 tri zaporedna koledarska leta ne bodo znotraj dopustnih vrednosti.