Bogastvo muzejev in galerij tudi za ranljive skupine

Zaključni elaborat projekta, ki se bo končal 31. oktobra, bo temeljna strategija za integracijo ranljivih skupin na področju varstva kulturne dediščine v muzejih.

Objavljeno
20. februar 2015 23.27
Etnografski muzej/taktilni tloris
Andreja Žibret, Ljubljana
Andreja Žibret, Ljubljana

Ljubljana – Slovenski etnografski muzej (SEM) je v sodelovanju s šestimi od enajstih državnih muzejev nosilec projekta Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam, katerega cilj je tudi priprava temeljnih smernic za integracijo teh skupin pri varstvu kulturne dediščine.

Poleg SEM sodelujejo še Narodni muzej Slovenije, Prirodoslovni muzej Slovenije, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Slovenski gledališki inštitut, (nekdanji Slovenski gledališki muzej), Tehniški muzej Slovenije in Narodna galerija. V teh muzejih in galeriji se usposablja devet pripadnikov ranljivih skupin, s katerimi je bila v skladu z zakonom o delovnih razmerjih sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas; sedem jih je mladih diplomantov, iskalcev prve zaposlitve, dva pa sta invalida.

Pridobivanje kompetenc za nadaljnjo kariero

Vsi že imajo formalno izobrazbo za opravljanje nalog muzejske javne službe. V različnih oddelkih državnih muzejev (kustodiatih, dokumentacijskih oddelkih, knjižnicah in pedagoško andragoških oddelkih) se usposabljajo za kustosa, kustosa pedagoga, kustosa dokumentalista in bibliotekarja. Tako bodo pridobili kompetence za nadaljevanje karierne poti na področju varstva kulturne dediščine in si s tem povečali možnosti za boljšo socialno vključenost, je povedala Eva Rožanc, koordinatorica projekta iz SEM. Zaposleni skupaj z mentorji iz muzejev in galerije razvijajo in izvajajo nove pedagoške ter andragoške programe za potrebe obiskovalcev iz ranljivih skupin.

Veččutna vodstva

Do sredine januarja so tako izvedli 31 programov, ki vključujejo glasbena vodstva in veččutna vodstva z vnosom taktilnih elementov za slepe in slabovidne obiskovalce (v SEM, Narodni galeriji, Narodnem muzeju Slovenije, Prirodoslovnem muzeju Slovenije, Slovenskem gledališkem inštitutu), vodstva v znakovnem jeziku s tolmačem (v SEM, Muzeju novejše zgodovine Slovenije, Narodnem muzeju Slovenije, Prirodoslovnem muzeju Slovenije, Slovenskem gledališkem inštitutu) in podobno. Pri pripravi in izvedbi vodstev po razstavah so sodelovali gluhi študentje, ki svoje delo opravljajo v Muzeju novejše zgodovine, Prirodoslovnem muzeju Slovenije in Slovenskem gledališkem inštitutu ter slepi študent, ki je pri pripravi vodstva sodeloval v Narodnem muzeju Slovenije.

Gluhi študent Gašper Rems je v SEM v okviru projekta s sodelovanjem kustodinj dokumentalistk pripravil razstavo »Fotografske podobe iz življenja gluhih in naglušnih v Ljubljani«. Do sredine marca pa je v tem muzeju na ogled tudi razstava z naslovom »Nino: človek optimizem«, ki jo je pripravil študent Nino Batagelj ob sodelovanju kustosa pedagoga. Od petka, 13. februarja je na ogled razstava »Poglej me in video boš« v projektu sodelujoče študentke Nastije Fijolič. Od 25. marca pa bo na ogled še razstava, ki je plod raziskav in izvajanja aktivnosti z romskimi ženskami na temo materinstva. Poleg tega pa bodo v SEM v juniju pripravili tudi »razstavo v razstavi« – kopije muzejskih predmetov, ki bodo umeščene v stalno razstavo tega muzeja, na voljo pa bo tudi taktilni ogled, tako da bo dostopna tudi obiskovalcem z okvaro vida. Kopije muzejskih predmetov bodo opremljene z informacijami, namenjenimi senzorno oviranim obiskovalcem muzeja in vsem drugim, razlaga Eva Rožanc.

Opremljenost za obiskovalce invalide

SEM je doslej v okviru projekta pridobil tudi nekaj tehničnih izboljšav. Opremili so se s povečevalnimi lupami, v razstavni hiši pa so umestili taktilne tlorise razstavnih prostorov za slepe in slabovidne obiskovalce, da bi se lažje orientirali v prostoru. Na voljo so tudi mobilne indukcijske zanke za naglušne. Muzej ima tudi urejen dostop za gibalno ovirane obiskovalce.

Trenutno celovito prenavljajo in nadgrajujejo muzejsko spletno stran (http:/www.etno-muzej.si/), v skladu z mednarodnimi standardi spletne dostopnosti želijo omogočiti uporabnikom enak dostop do informacij. Nekatere vsebine bodo podkrepili tudi z avdio-video in vsebinami v znakovnem jeziku. Izkušnje dveinpolletnega projekta bodo predstavljene v zaključnem elaboratu, ki bo temeljna strategija za integracijo ranljivih skupin na področju varstva kulturne dediščine v muzejih in galerijah, razlaga Eva Rožanc. 

Na vprašanje, kaj bo z zaposlenimi v projektu po oktobru, ko se bo končal, direktorica SEM dr. Bojana Rogelj Škafar odgovarja, da je trenutno nemogoče predvideti, kje se bodo lahko zaposlili po zaključku. Poudarek je predvsem na kompleksnejšem usposabljanju in pridobivanju kompetenc, širših strokovnih znanj in mreženja posameznikov, ki jim bodo po izteku projekta koristila za samostojno delo na širšem področju varstva kulturne dediščine.

Dragocene izkušnje za naprej

Izkušnje, pridobljene v okviru projekta, pa so trajne tako za muzeje in galerijo kot tudi za tiste, ki se usposabljajo, pravi Eva Rožanc. Nastajajo programi, ki jih bodo izvajali tudi po končanem projektu. Za zaposlene, ki so v projektu pridobili določena znanja, pričakujejo, da bodo lahko lažje vstopili na trg dela. Za muzeje in galerije pa je to dragocena izkušnja pri oblikovanju novih programov in vključevanju ranljivih skupin; s tem pa še dodatno izpolnjujejo cilje nacionalne in evropske kulturne politike.