Tiskane izdaje
Gre za poslovno-stanovanjsko in spomeniško zaščiteno trinadstropno hišo v križišču Cankarjeve ceste in Beethovnove ulice, zgrajeno leta 1920. Čeprav si lastniki stanovanj in poslovnih prostorov v njej že dlje časa prizadevajo, da bi svojo lastnino vpisali v zemljiško knjigo tudi na pripadajočih skupnih prostorih, pa vse kaže, da po zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine (Zvetl) to ne bo mogoče.
Dolgotrajno pravdanje jim grozi predvsem zaradi pestre zgodovine. V palači je bila nekdaj poslovalnica Prve hrvatske štedionice. Po drugi svetovni vojni je postala del družbene lastnine. Ker kasneje denacionalizacijski zahtevek ni bil možen, je hiša ostala v družbeni lasti takratne občine Ljubljana Center. Imetniki stanovanj so po Jazbinškovem zakonu zatem postali njihovi lastniki, MOL pa lastnica štirih poslovnih prostorov (med zdajšnjimi najemniki sta tudi NLB in Amnesty International).
Že v času občine Ljubljana Center se je v hiši kot subjekt pojavila Ljubljanska stanovanjska zadruga. Z občino je leta 1988 sklenila najemno pogodbo, po kateri ji je ta dodelila pravico, da na neizdelanem podstrešju uredi več stanovanj. Leta 1996 ji je uspelo za enega od zadružnikov pridobiti le gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo dela podstrešja oziroma za izdelavo trisobnega stanovanja s poslovnim prostorom, velikega 69,86 kvadratnega metra. Pravico je prenesla na zadružnika F. C., ta pa na Sonjo Trošt (zdaj Sonči Toplakk).
Ker Toplakkova ni začela graditi, je 14. junija 1998 gradbeno dovoljenje prenehalo veljati. A je to ni motilo, da ne bi 30. junija 2009 brez dovoljenj postavila montažnih predelnih sten, nato je novembra istega leta načrt in provizorično ograjen prostor za stanovanje prodala podjetju Arigo Igorja in Mejide Avramović. Tu pa se je zapletlo, saj so stanovalci v sodnem sporu dokazali, da do izteka gradbenega dovoljenja investitorica ni začela graditi. Prav tako jim je uspelo razveljaviti vknjižbo etažne lastninske pravice na pravno neobstoječem stanovanju.
Prijava črne(?) gradnje
Še huje je postalo, ko sta Avramovićeva na podstrešju kmalu po podpisu pogodbe začela dejansko graditi stanovanje. Sledile so številne prijave gradbeni inšpekciji. S tisto, ki jo je 20. maja 2010 v imenu zbora lastnikov Beethovnove 7 poslal njegov predsednik Bojan Lubej, so opozorili, da sta na dan prijave nova »investitorja« začela brez soglasja solastnikov rušiti dimniške tuljave, odpadni gradbeni material pa odlagati na skupno podstreho. Lubej je zapisal, da v njegovem stanovanju pod deponiranim materialom poka strop, in opozoril, da gradbišče ni zavarovano in označeno. Zahteval je še, da inšpektor takoj ustavi gradnjo in prepreči nastanek škode na tuji lastnini.
Gradbena inšpekcija nam je februarja letos odgovorila le, »da je v preteklosti v zvezi z gradbenimi deli na podstrehi objekta Beethovnova 7 vodila inšpekcijski postopek in ugotovila, da se tam izvajajo le vzdrževalna dela, za katera pred gradnjo ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja«. Ker ta odgovor ne pove skoraj nič, smo zahtevali, da nam po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja predloži vse prijave, inšpekcijske zapisnike, sklepe ali odločbe, ki jih ima v spisu. Šele 11. marca letos pa smo dobili zapisnik o inšpekcijskem pregledu z datumom 21. maj 2013, iz katerga izhaja, da investitorja na podstrehi nista izvedla nobenih gradbenih del, s katerimi bi kršila zakon o graditvi objektov. Zato je inšpekcijski nadzor ustavil.
Vzpostavljanje
Navzoči so se namreč strinjali zgolj v tem, da stavba oziroma posamezni deli v njej niso vpisani v kataster stavb oziroma zanjo ni vzpostavljena etažna lastnina ter določeni posamezni deli stavbe, kar je omenjeno sodišče ugotovilo že maja 2012. Takrat je tudi sklenilo, da mora Stanovanjska zadruga Tomačevo-Jarše »88« kot upravnica hiše založiti predujem 4000 evrov za delo sodnega izvedenca.
Pritrdili so še ugotovitvi sodnega izvedenca, ki si je podstrešje ogledal, da desno od skupnih vhodnih vrat obstaja večji zagrajen prostor iz suhomontažnih stenskih plošč z vgrajenimi vhodnimi vrati. Ali bodo oporekali njegovi navedbi, da gre za »nedokončan stanovanjski prostor« brez napeljav, izdelanih podov in ogrevanja, pa je težko reči, saj Igor Avramovič stanovalcem in njihovemu odvetniku ni dovolil vstopa vanj.
Brez soglasij
Ta navedba pa meče čudno luč na Avramovićeve besede, da v »nedokončanem stanovanju«, ki ga je kupil 10. novembra 2009, izvaja le vzdrževalna dela. Priznal je sicer, da je ob nakupu v zemljiški knjigi pisalo, da gre za stanovanje, a se je kasneje izkazalo, da je referent naredil napako pri vpisu, zato je bil vpis sodno razveljavljen. Hkrati so mu kot novemu lastniku naložili, da poskrbi za nov etažni elaborat, šele zatem bo možen nov vpis 69,86 kvadratnega metra velikega prostora v zemljiško knjigo. Njegovo lastništvo, pravi Avramović, pa da ni sporno že od 1. junija 2005, ko je sodba okrajnega sodišča postala pravnomočna. Pokazal je še lokacijsko dovoljenje, iz katerega je razvidno, da je zavod za varstvo kulturne dediščine Toplakkovi 16. januarja 2009 izdal pogoje, po katerih sme preurejati podstrešje. Poleg tega ima od 12. junija 2010 dokončno soglasje Elektra Ljubljana za priključitev elektrike v stanovanje, a doslej še ni bila izvedena, saj mu za priklop ni uspelo pridobiti soglasja solastnikov hiše. Po drugi strani iz dopisa Elektra Ljubljana, 8. aprila 2011 poslanega skupnosti stanovalcev, razberemo, da ima vsa hiša staro električno napeljavo in da je tehnično neustrezna za priključevanje novih uporabnikov.
Nadaljevanje zgodbe
Sodeč po dopisih stanovalcev in pogovoru z njihovim odvetnikom bodo skušali dokazati, da so bili dosedanji gradbeni posegi Igorja Avramovića in njegove predhodnice nezakoniti, prav tako bodo oporekali sklepu gradbene inšpekcije o ustavitvi postopka proti Avramoviću, češ da niso bile ugotovljene kršitve predpisov. Bojan Lubej je oktobra lani zahteval, da mu vročijo ta sklep, da se bo nanj lahko pritožil in uporabil vsa pravna sredstva za zaščito svojih interesov, vendar ga do danes ni dobil. Za stanovalce je sporna tudi vloga Ljubljanske stanovanjske zadruge, kar zadeva lastništvo in posest podstrešja. Vsi pa so prepričani, da se rekonstrukcija podstrešja in sprememba namembnosti iz drvarnic v stanovanja ne smeta zgoditi brez soglasja vseh solastnikov in gradbenega dovoljenja, saj gre za take posege v skupne dele in naprave, da jih ni mogoče izvesti le z nekakšnimi vzdrževalnimi deli.
