Bolje bi bilo treba izkoristiti možnosti ljubiteljske kulture

Z javne tribune o osnutku kulturne strategije: v petih letih je 4000 posameznikov pripravilo po 700 dogodkov na leto in z njimi pritegnilo sto tisoč ljudi.

čet, 28.01.2016, 08:00

Ljubljana – Skromna udeležba na včerajšnji javni tribuni o osnutku strategije razvoja kulture v MOL do leta 2019, o katerem smo v Delu že pisali, je bila po besedah vodje mestnega oddelka za kulturo Mateje Demšič posledica tega, da so veliko pogovorov opravili že prej.

Predstavnik ljubljanske zveze kulturnih društev, ki vključuje več kot 130 dejavnih ljubiteljskih kulturnih skupin, je pohvalil načrte o pridobitvi veliko novih kulturnih prostorov, zlasti Roga in Cukrarne z galerijo. Na področju vizualne umetnosti je med ukrepi zapisano, da bo občina poskušala zagotavljati prostore, še posebno za kreativne industrije in fotografijo. Pri tem je poudaril, da ljubiteljski likovniki v Ljubljani že več desetletij nimajo stalnega in primernega prostora za izvajanje in predstavljanje svoje produkcije.

Opozoril je tudi na to, da ljubiteljska kultura, ki je v domeni društev, pridobiva slabšalni prizvok, češ da je nekaj, kar ni strokovno in izpolnjuje nekaj ljudi, ki jim je ta dejavnost blizu, posebnih rezultatov pa ni. Izrazil je zaskrbljenost nad zapisom države, da je na ljubiteljskem področju preveč programov, pri čemer bi bilo treba iskati predvsem kvaliteto in zato to produkcijo omejevati. Boji se, da takšno omejevanje ne bo šlo v pravo smer. Kot primer je navedel folkloro, ki je nacionalno pomembna dejavnost, vendar ni v domeni profesionalnih meril; razvija se na področju ljubiteljstva, ki pa je bolj pomembno, kot je opredeljeno v tem dokumentu. Poudaril je, da so v ljubiteljski kulturi v zadnjih petih letih vsako leto pripravili okoli 700 dogodkov, s 4000 ljubiteljskimi posamezniki so nagovorili več kot sto tisoč ljudi. Zato meni, da to področje ne bi smelo biti prepuščeno samo sebi, morali bi mu dodati strokovnost in koordinacijo. Predvsem pa pri izvajanju strategije ne bi smeli samo posploševati ljubiteljske kulturne dejavnosti, ampak bi bilo treba prepoznati potencial tega področja.

Razpravljavci so med drugim opozorili na hudo podhranjenost glasbene umetnosti, ki ji gre v svetu tudi zaradi razširjenosti in občinstva veliko bolje. V Ljubljani pa je pri tem nekakšna deviacija v sistemu, kar se denimo kaže v pomanjkanju neodvisnih glasbenih produkcij. Pri nameri, da bi razširili kulturni turizem, je namreč glasba prva, ki bi pripomogla k temu. Spomnili so na to, da Ljubljana nima ustrezne glasbene dvorane za 250 do 300 ljudi. Mestni muzej je premajhen, druge, kot dvorana hotela Union, pa imajo slabo akustiko, kar je za nekatere zvrsti glasbe ovira; to pa je za vrhunske evropske dogodke preslabo.

Na tribuni smo slišali tudi kritične besede zaradi sistemskega primanjkljaja pri izobraževanju mentorjev na področju kulturne vzgoje, ki je že tako na nizki ravni. Predstavnik Radia Študent je pripomnil, da v osnutku strategije pogrešajo omembo tega zavoda, ki bo leta 2019 praznoval 50. obletnico neprekinjenega delovanja najstarejše neodvisne študentske postaje v Evropi; na področju medijev sta izpostavljena le RTV Slovenija in glasilo Ljubljana. Pri tem pa Radio Študent že ves čas izvaja ukrepe, ki so predvideni v strategiji. Prav tako občina ne ponuja rešitve za odstranitev oddajnika na Šancah.

Razpravljavci so še poudarili, da bi bilo v strategiji treba jasno določiti, kaj pomeni pojem kulturnih in kreativnih strategij. Menili so tudi, da bi bilo treba pri pridobivanju evropskih sredstev jasneje opredeliti, za katere programe so namenjena, ter postaviti sistem za prijave. Opozorili so še, da bi bilo treba okrepiti sodelovanje med neodvisnimi producenti in javnimi zavodi ter v nekaterih ukrepih v strategiji bolj natančno navesti merila oziroma kazalnike o izvedbi.

Dopolnjen osnutek kulturne strategije MOL bodo mestni svetniki obravnavali na seji marca. Pripombe je mogoče poslati še do konca januarja, je dejala Demšičeva.

Povezane novice

Naskok na evropsko prestolnico kulture 2025
16. januar ob 15:00
Kulturna strategija do leta 2019: pripravljavci pričakujejo, da bosta dva največja projekta, Rog in Cukrarna, podprta z evropskimi sredstvi.
Prijavi sovražni govor