Bomo dobili Džamijsko in še Cerkveno ulico?

Ljubljana – Džamijska ulica, kot se bo imenovala nova cesta, ki vodi do islamskega versko-kulturnega centra, je kljub precej razgreti polemiki ob predstavitvi osnutka predloga pred nekaj meseci ostala v končnem predlogu MOL, o katerem bodo konec meseca odločali mestni svetniki. So pa odstopili od predloga o poimenovanju ene od trnovskih ulic po Plečniku.

Pred poletjem je del politike in meščanov razburjal osnutek predloga o določitvi imen ulic, parka in sprememb potekov ulic v ljubljanski občini. Največ prahu je dvignil predlog o poimenovanju novozgrajene ceste za Bežigradom do novega, še nedokončanega islamskega versko-kulturnega centra, ki bo v prihodnje postal središče delovanja in druženja muslimanov v Sloveniji. Med poletjem je mestna komisija za poimenovanje naselij in ulic proučila vse prispele pripombe in mnenja, ki so bili dani med junijsko razpravo na mestnem svetu in v času javnega posvetovanja, ter za septembrsko sejo mestnega sveta pripravila končni predlog odloka.

Strokovnjaki predlagali Ulico ali Pot ob džamiji

Poročilo komisije kaže, da so bila negativna mnenja o Džamijski ulici v večini, a je komisija prejela tudi kar nekaj stališč podpore predlaganemu poimenovanju. Zanimivo pa je mnenje komisije za standardizacijo zemljepisnih imen, ki je delovno telo vlade, pristojno za zemljepisna imena, in ki jo sestavljajo strokovnjaki Sazuja, profesorji s filozofske fakultete ter zaposleni na ministrstvih in nekaterih drugih državnih ustanovah. Ti so za novo Žabjo ulico izdali pozitivno mnenje, medtem ko so pri novi Džamijski ulici predlagali nekoliko drugačno poimenovanje. Zapisali so, da je predlagano ime sicer v skladu z zakonom o določanju območij ter imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb ter »je slovnično in pomenskomotivacijsko sprejemljivo«. A nadalje ugotavljajo, da je »pridevnik 'džamijski' sicer izpeljan korektno in strukturno ustrezno, vendar je njegova raba v slovenščini (še) redka in slovarsko še nezabeležena in neobravnavana«, zato predlagajo skladenjsko drugačno poimenovanje: Ulica oziroma Pot ob džamiji ali Ulica oziroma Pot ob mošeji. Takšne predloge smo slišali že na junijski seji mestnega sveta, češ da gre takšno poimenovanje bolj v uho.

Toda mestna komisija je vztrajala pri prvotnem predlogu, katerega pobudnik je bila islamska skupnost v Sloveniji. Njen tajnik Nevzet Porić, tudi mestni svetnik Liste Zorana Jankovića, je prav tako član te komisije. Tajnik komisije Jan Škobrne je zapisal, da »Slovenija šteje za napredno evropsko državo, ki bo ob sprejetju Džamijske ulice prišla do spoznanja in ugotovila, da je prišel čas, da se ta pridevniška raba uvede v slovenskem jeziku«.

Proti tudi v četrtnih skupnostih

S poimenovanjem Džamijska ulica se niso strinjali ne v bežigrajski ne v šišenski četrtni skupnosti. V prvi so namesto tega predlagali ime Bela ulica, s čimer da bi »se vzpostavila medsebojna povezanost vseh občanov, ne glede na versko pripadnost«. Menili so, da bi imel pridevnik bela v takšnem poimenovanju dvojni pomen, in sicer bi »označeval barvo islamskega versko-kulturnega centra in je simbol miru, s čimer bi mesto Ljubljana izkazalo odprtost in sožitje z verniki in narodi različnih veroizpovedi«.

V ČS Šiška pa so predlagali, da bi bila novozgrajena cesta (zgradila jo je islamska skupnost sama) kar nadaljevanje Livarske ulice. Ta predlog so v mestni komisiji za poimenovanja zavrnili z argumentom, da je »orientacija ulic v naselju Ljubljana s potekom ulice v večini primerov zaključena s prvo ulico v križišču, tako je jasno označen začetek in konec poteka ulice«. Članov komisije ni prepričal niti predlog civilne iniciative Uredimo Bežigrad, kjer so menili, da bi bilo najprimernejše poimenovanje Ulica miru in sožitja. Končno besedo o poimenovanju bodo imeli mestni svetniki na seji, ki bo 25. septembra.

Preveč poimenovanj po Plečniku

Kot je razbrati iz gradiva mestne komisije, pa bi glavno mesto kmalu za Džamijsko lahko dobilo tudi Cerkveno ulico. Ljubljana je takšno ulico v Trnovem že imela, a je bila leta 1952 preimenovana v Eipprovo, po Ernestu Eyppru. Junijski osnutek akta je sicer predvideval, da bodo v Trnovem dobili Plečnikovo ulico, ki bi potekala po vzhodnem delu zdajšnje Kolezijske ulice, od Barjanske ceste do križišča med Eipprovo, Emonsko in Karunovo. A je v predlogu odloka ta člen izpadel, saj se s takšnim preimenovanjem ni strinjala geodetska uprava. Tam so poudarili, da zakon o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb »ne dopušča imenovanja ulice z istim imenom, kot v naselju že obstaja, niti ne dopušča imenovanja nove ulice z istim delom imena in različno oznako (ulica, trg, pot, ploščad ...)«. Na Gursu so tako ugotovili, da »v naselju Ljubljana že obstajata celo dve ulici, povezani s Plečnikom, in sicer Plečnikov podhod in Plečnikov trg«, in zato izdali negativno mnenje.

Namesto Plečnikove Cerkvena ulica?

So pa v komisiji za poimenovanje naselij in ulic medtem že našli alternativni predlog: »Izoblikovano je bilo stališče, da se ukinjeni del Kolezijske ulice namesto Plečnikova ulica poimenuje po nekdanji zgodovinski uveljavitvi Cerkvene ulice pred trnovsko cerkvijo.« Toda za to poimenovanje bo treba začeti nov postopek – od osnutka akta, javnega posvetovanja, pridobivanja mnenj pristojnih organov do končnega predloga in potrditve na mestnem svetu.

Ne vladna komisija ne Gurs pa nista imela pripomb na novo Žabjo ulico, ki bo nadomestila južni del Koseške ceste, in sicer na odseku od Večne poti do Koseškega bajerja. Prav tako je v predlogu odloka ostalo novo poimenovanje parka ob Linhartovi cesti (med Železno cesto in Topniško ulico), in sicer se bo imenoval Park Edvarda Kocbeka.