Plečnikov stadion: Brez zemljišča je tudi soglasje neuporabno

Zemljiškoknjižni postopek za določitev pripadajočega zemljišča traja že več kot sedem let.

Objavljeno
25. maj 2017 17.43
Stadion Bežigrad 6.6.2016 Ljubljana Slovenija [stadioni,Bežigrad,Ljubljana,Slovenija]
Maša Jesenšek
Maša Jesenšek

Tudi če bi okoljevarstveno soglasje vendarle postalo pravnomočno, naslednji korak - pridobitev gradbenega dovoljenja (OVS je namreč pogoj zanj) - ne bo mogoč, dokler ne bo rešeno vprašanje lastništva vseh zemljišč, ki so zajeta v predvideno gradnjo. Kot je znano, je sporno lastništvo parcele med severno stranjo stadiona in Koroško ulico, ki jo je kot stvarni vložek v BŠP vložila ljubljanska občina, 28-odstotna družbenica BŠP. Ta parcela, velika skoraj 9000 kvadratnih metrov in v katastru vodena pod številko 312, je del postopka za določitev pripadajočih zemljišč v soseski Fondovi bloki, ki na okrajnem sodišču poteka že od decembra 2009.

Hkrati je izredno pomembna za projekt BŠP, saj je na njej predvidena gradnja poslovnih vilablokov, pod njo pa podzemnih prostorov. Da brez ureditve stanja te parcele ne bo nikakršne gradnje, dokazuje tudi podatek, da je investitor že decembra 2012 dal vlogo za gradbeno dovoljenje za komunalno opremljanje območja, a se je zadeva ustavila že v postopku preverjanja pravice graditi - upravna enota je namreč ugotovila, da o gradbenem dovoljenju lahko odloči šele, ko bo končan zemljiškoknjižni postopek za določitev pripadajočega zemljišča.

Sedem let aktivnosti

Ta se vleče že sedem let in pol. Kot so pojasnili na okrajnem sodišču, kjer postopek poteka, so vanj vključeni vsi etažni lastniki celotne soseske Fondovi bloki, ki vključuje 11 stavb. Pojasnjujejo, da zadevo že vseskozi obravnavajo kot prednostno in da se predlog poleg za projekt BŠP sporne parcele 312 nanaša še na druge zemljiške parcele (tudi individualna pripadajoča zemljišča k vsaki od posameznih stavb). »Najprej je treba odločiti o vseh individualnih pripadajočih zemljiščih k posameznim stavbam, nato pa še o skupnem pripadajočem zemljišču k vsem stavbam v soseski,« pojasnjujejo na sodišču.

Doslej je sodišče odločilo o vzpostavitvi etažne lastnine v vseh stavbah in zaključilo pet postopkov za določitev individualnih pripadajočih zemljišč, šest takšnih postopkov pa še ni pravnomočno končanih. Šele po tem bo lahko zaključena zadeva, v kateri se določa skupno pripadajoče zemljišče (torej parcela 312). Na sodišču še navajajo, da se sicer tudi ta zadeva »aktivno rešuje, saj je bil že postavljen izvedenec ustrezne stroke, trenutno pa se čaka na dopolnitev njegovega izvedenskega mnenja«.

Na naša vprašanja, zakaj traja tako dolgo in kdaj bi bila lahko končana, odgovarjajo, da je zadeva obsežna in kompleksna. Zato (in ker je treba prej še končati šest postopkov za določitev individualnih pripadajočih zemljišč k posameznim stavbam) »je nemogoče napovedati, kdaj bo zaključena«. Na vprašanje, ali je običajno, da postopki trajajo sedem let in več, odgovarjajo, da je povsem običajno, da so tovrstni postopki dolgotrajni, saj v njih nastopa veliko udeležencev (včasih več sto), opraviti je treba več procesnih dejanj in tudi urediti stanje v zemljiškem katastru.

Sodišče tako ne odloča le o pravni naravi teh zemljišč, poudarjajo, pač pa pred tem »po uradni dolžnosti uredi katastrsko stanje, in to ob ogromnem številu udeležencev v postopkih, ki imajo lahko zelo različne interese«. »Naloga sodišča v postopkih po zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine (ZVEtL) je nedvomno širša kot v drugih sodnih postopkih, saj se v celoti urejajo dejanska in pravna stanja nepremičnin, ki so predmet postopkov, zato so ti vedno dolgotrajni,« so še zapisali.

Pritožb še ne bo konec

Čeprav župan Zoran Janković in investitor Joc Pečečnik za blokado projekta in izdajo OVS pogosto krivita »peščico posameznikov«, ki so dejavni v civilni iniciativi in so pridobili status stranskega udeleženca v postopku izdaje OVS (teh je sedem), pa je iz vsega zapisanega razvidno, da je še večja ovira stvarni vložek občine v BŠP oziroma postopek določitve pripadajočega zemljišča, ki so ga vložili vsi etažni lastniki soseske Fondovih blokov (teh naj bi bilo več kot sto). Več kot sto zahtev torej blokira izdajo gradbenega dovoljenja za bežigrajski stadion (oziroma sploh začetek postopka). Pri čemer je treba zapisati, da so stanovalci Fondovih blokov storili samo to, k čemur v drugih primerih ljubljanskih sosesk z nerešenim vprašanjem pripadajočih zemljišč (BS3, Ob žici, Vodnikova ...) stanovalce poziva sam župan Janković.

Na MOL so pred dnevi STA odgovorili, da se bodo na odločitev sodišča v zvezi s parcelo 312 pritožili, če ta ne bo v korist BŠP. Enako je pričakovati od stanovalcev Fondovih blokov, zato pravnomočne odločitve tudi v tem postopku bržkone ne bo še kar nekaj časa.