Festival Zoom: Če delate filme, jih tudi glejte

Ljubljansko ogledalo: 11. Zoom, filmski festival osnovnih in srednjih šol, se bo s podelitvijo nagrad končal danes

Objavljeno
27. marec 2017 19.19
Filmske delavnice za mlade v sklopu festivala Zoom v Ljubljani, 23. marec 2017 [film,delavnice,otroci,Zoom,Ljubljana,festivali]
Tina Lešničar
Tina Lešničar

Strast do filma nekaterih ne oplazi nikoli, druge v poznejših letih, tretje pa že zelo zgodaj. Festival Zoom to dokazuje. V Pionirski dom se je te dni zgrnilo več kot tisoč šolarjev in dijakov iz vse Slovenije, da bi vso svojo pozornost zumirali na filmsko ustvarjanje.

Da je film nekaj, kar zlepa ne popusti, ko te enkrat zgrabi, je na otvoritveni okrogli mizi osnovnošolcem z anekdoto namignil tudi Jan Cvitkovič, član žirije 11. Zooma. Odkrito je priznal, da je v film sicer padel po naključju in da je ravno pred kratkim resno razmišljal, da ne bi posnel niti enega več, ampak bi se posvetil kamnoseštvu nekje na Krasu, pa je že dan pozneje na kavi doživel tako jasno vizijo, kakšen naj bi bil njegov naslednji film, da si je kot že ničkolikokrat prej premislil. Pet članov žirije je namreč mladim za uvod predstavilo svoj pogled na filmsko ustvarjanje in pokomentiralo festivalski program, v katerega se je uvrstilo 56 filmov, ki so jih posneli mladi z vsega sveta, med njimi je četrtina slovenskih.

Zoom je namreč v enajsto leto zakoračil nadvse smelo in presegel vse meje – na pobudo Roka Govednika, pedagoga filmske vzgoje in direktorja zavoda za uveljavljanje vizualne kulture Vizo, je postal mednaroden. Že prvo leto je bil odziv gromozanski, prijavilo se je več kot petsto filmov (88 iz Slovenije). »Za kazen« si je moral Govednik vse ogledati in najboljše odbral v tekmovalni program. Med njimi so dela iz tako daljnih držav, kot so Bangladeš, Egipt, Nepal in Sirija, največ pa je ameriških.

Kljub drastični selekciji žanrsko, produkcijsko in tematsko raznovrstnih filmov je imela žirija še vedno težko nalogo pri izbiri zmagovalcev (razglasili jih bodo danes zvečer). Cvitkovič si je želel, da bi ga vsaj eden od filmov »premaknil«, a se mu je želja uresničila kar nekajkrat. Da Zoom ponuja vpogled v novo generacijo bodočih filmarjev, je bil prepričan žirant Nace Zavrl, ki v Londonu študira filmske študije. »Zanimivo je videti, kakšne teme privlačijo mlade in kaj jih tare,« je dejal.

In kakšne teme zanimajo mlade? »Skozi film najraje razmišljajo o svojih težavah, o družbi in svoji vlogi v njej, zelo kritično pa tudi o aktualni svetovni politiki. O vojnah, beguncih, potrošništvu, o smislu življenja in drugih filozofskih temah, kot je varljiva razlika med sanjami in budnostjo,« pripoveduje Govednik, ki kot selektor mladim gledalcem ni skušal lažno prizanesti pri soočenju z dejanskostjo, zato so si na Zoomu lahko ogledali tudi čisto prave grozljivke in filme, ki problematizirajo moderno linčanje črncev v ZDA. »Film je jezik, ki je generaciji interneta vsekakor bliže kot verbalna artikulacija. Zato so v tej vizualni izraznosti nadvse prodorni,« je komentiral bero igranih, dokumentarnih, animiranih in eksperimentalnih filmov ter filmskih komentarjev.

Filmski poklici »v ozadju«

Da za mlade še zdaleč niso zanimivi samo filmski poklici, ki so v ospredju, kot sta režiser in igralec, pa je pokazal kratek pogovor z mladimi, preden so se raztepli po delavnicah, ki so potekale v sklopu festivala. Petošolec Matija s sevniške OŠ Sava Kladnika je na primer strasten snemalec. »V drugem razredu mi je bilo med počitnicami dolgčas, pa sem poklical prijatelje in posneli smo film, brat pa ga je zmontiral. Doma z malo kamero snemamo prave misije nemogoče. Ampak zdaj bi se tudi sam rad naučil montirati,« je povedal, tik preden se je udeležil delavnice filmske produkcije. Ana z OŠ Veliki Gaber ima za sabo že režijo šolskega filma, za katerega je napisala tudi scenarij. Na Zoomu se je vpisala v scenaristično delavnico, da se bo s tem delom naslednjič spopadla bolj suvereno. »Temo za scenarij že najdeš, rada pa bi se naučila, kako idejo potem razširiš v zgodbo, ki ni dolgočasna ali predolga,« je povedala.

Dogajanje v dvoranah Pionirskega doma je s kamero budno spremljala mlada ekipa infodromovcev, ki se je urila v televizijskem reportažnem snemanju. »Televizijsko snemanje se mi zdi bolj lagodno od snemanja filmov. Pobrati moraš izjave, sicer pa vse skupaj poteka bolj po naključju kot po scenariju,« je povedal tonski snemalec Kazimir, šestošolec z ljubljanske OŠ Milana Šuštaršiča.

Za popotnico nadobudnim filmarjem je producent in žirant Miha Černec ob koncu okrogle mize tem še položil na srce: »Če delate filme, jih tudi glejte!«