Radi bi bili v hiši na Hradeckega

Ljubljana – Po sprejetju sklepa mestnega sveta o soglasju javnega zavoda Lekarna Ljubljana k ustanovitvi novega javnega zavoda Ljubhospic se nadaljujejo ustanovitvene dejavnosti; na začetku ga bo vodil direktor LL Marjan Sedej brez plačila, prve oskrbovance pa bodo sprejeli septembra.

Število oskrbovancev bo odvisno od več dejavnikov, med drugim od dogovora s Slovenskim društvom hospic, je povedal Sedej. Če bo dejavnost novega zavoda potekala na dosedanji lokaciji na Hradeckega 20, kjer je do zdaj hiša hospica delovala pod okriljem Slovenskega društva hospic, se število oskrbovancev ne bo spremenilo, saj je hiša urejena za dvanajst oseb. Pri delovanju novega zavoda bodo upoštevani vsi veljavni mednarodni standardi hospica, tako kot do zdaj bodo bolniki imeli brezplačno 24-urno celostno oskrbo hospica, pojasnjuje direktor.

Ni registrirani prostovoljec

Ker je Sedej na seji mestnega sveta med drugim namignil, da je prostovoljec v hospicu, smo ga vprašali, koliko časa je že prostovoljec pri Slovenskem društvu hospic, kakšne izkušnje ima s tem delom in ali bo prostovoljec še naprej. Odgovoril je, da ni registrirani prostovoljec pri tem društvu in ni član prostovoljske organizacije Slovenije, saj nima opravljenega usposabljanja za prostovoljca. Leta 2013 pa je bil ob izredni donaciji Lekarne Ljubljana društvu hospic zaradi nadzora porabe donacije s tedanjim vodstvom dlje časa vpet v prostovoljstvo, delovanje hospica in oskrbo neozdravljivo bolnih.

Na vprašanje, ali bodo imeli brezplačne storitve v Ljubhospicu tudi svojci ali bodo morali kakšne doplačati, Sedej pravi, da so ta vprašanja prezgodnja, saj že več kot mesec dni čakajo na odgovor Slovenskega društva hospic o morebitnem sodelovanju. Če bi društvo sprejelo ponudbo, bi prvi bolniki in njihovi svojci lahko imeli najboljšo oskrbo jeseni. Ker pa še nimajo njihovega odgovora, se časovna dinamika zaradi njihovega zavlačevanja odmika. Meni, da če bi bila v ozadju resnična skrb za umirajoče, bi društvo pomoč Lekarne Ljubljana izkoristilo in jih ne bi skrbela prestižna vprašanja o vodstvenih položajih in o tem, kdo jim bo »prevzel koncept«, kot javnosti sporoča predsednica društva, ki s tem krni ugled Lekarne Ljubljana. Sedej zatrjuje, da v ozadju ni nič drugega kot družbeno odgovoren projekt, pri katerem Lekarna Ljubljana želi zagotoviti nadaljnje izvajanje celostne oskrbe hospica, ki ga mora imeti vsaka prestolnica. Žal je hiša hospica zaprta, v rdečih številkah, s pomanjkanjem znanja o vodenju, in kar je najhujše, ljudje v sklepni fazi življenja zaradi nezmožnosti dogovarjanja in iskanja kompromisov, zavlačevanja in podtikanj nimajo možnosti popolne paliativne oskrbe.

Alternativne lokacije še ni

Na vprašanje, ali imajo za novi zavod izbrano še kakšno drugo lokacijo, je direktor odgovoril, da so predvsem zainteresirani za nadaljevanje dejavnosti na isti lokaciji. Če pa jim te ne bo uspelo dobiti, bodo iskali novo. Med drugim je še povedal, da se bo Ljubhospic prijavil na vse razpisane koncesije in na mednarodne razpise. Če bo sredstva za delovanje s koncesijo prispevala tudi država, bo Ljubhospic sprejemal oskrbovance iz vse države, po vnaprej določenih merilih. Če tega vira financiranja ne bo, bodo imeli prednost prebivalci Ljubljane in drugih krajev, v katerih ima Lekarna Ljubljana svoje enote. Ni pa še določeno, po kakšnih merilih bo novi javni zavod Ljubhospic sprejemal bolnike v obeh primerih, saj so aktivnosti za ustanovitev tega zavoda v pripravi. Na vprašanje, ali razmišljajo, da bi Lekarna Ljubljana ustanovila še več podobnih zavodov za hospic oskrbo, je direktor odgovoril, da bomo o nadaljnjih načrtih sproti obveščeni.

Zanimalo nas je še, kaj menijo o tem, da v Slovenskem društvu hospic opozarjajo, da že imajo registriran zavod Hiša hospica, ki je pravna oblika, ki bi bila Lekarni Ljubljana morda bližja za sodelovanje kot društvo, in da bi lahko pogovori potekali tudi v to smer, vendar je direktor odgovoril samo to, da želi Lekarna Ljubljana z ustanovitvijo svojega zavoda aktivno sodelovati pri paliativni oskrbi. Povedal je, da so društvu poslali predlog, ki vključuje sodelovanje pri soustvarjanju standardov hospica, sodelovanje na kadrovskem področju in pri strokovnem usposabljanju, podporo pri širitvi v novih enotah hospica. Novoustanovljeni zavod pa bi se tako s Slovenskim društvom hospic povezoval na kadrovskem in strokovnem področju.

Društvo: Ponudba ne rešuje našega programa

V Slovenskem društvu hospic, ki letos praznuje 20. obletnico, pravijo, da so si veliko obetali, ko so prvič slišali izjavo Lekarne Ljubljana, da so našli rešitev za program hiše hospica, ki je najmlajši izmed šestih programov društva in ga izvajajo od leta 2010. Skozi pogovore in pisno ponudbo, prejeto 12. junija, ki po njihovem ni jasno opredeljena in konkretizirana, pa teh prednosti niso več razbrali. Menijo, da ponudba ne rešuje programa hiše hospica, ki deluje pod okriljem Slovenskega društva hospic, kot to javnosti predstavlja Lekarna Ljubljana. V začetku julija so jo pisno prosili za razjasnitev nekaterih vprašanj, vendar odgovora še niso prejeli.

Enakovredni partner

Povedali so še, da bi bili z Lekarno Ljubljana pripravljeni sodelovati takoj, ko bi začutili, da lahko kot enakovreden partner zagotavljajo in zagovarjajo strokovno delo z uporabniki na temelju dvajsetletnih izkušenj, da ostanejo zagovorniki bolnika in njegovih najbližjih in da imajo možnost soodločanja v pristopih in oskrbi hospica.

Na vprašanje, kaj bodo storili, če bo občina kot lastnica društvu vzela hišo na Hradeckega in jo namenila novemu zavodu Ljubhospicu, v društvu odgovarjajo, da za to ne vidijo razloga, ker imajo z mestnim stanovanjskim skladom sklenjeno pogodbo za nedoločen čas; poleg tega se društvo ni odpovedalo programu hiše hospica in se trudijo pridobiti prepotrebna sredstva. Menijo pa, da bi lahko na občini več naredili s tem, če bi združili znanje in izkušnje društva ter sredstva, ki jih je pripravljen v gibanje hospica vložiti njihov zavod Lekarna Ljubljana. Dodajajo, da iz objav v medijih in aktualnega dogajanja čutijo, da občina deluje pristransko, v korist Lekarne Ljubljana, ne gibanja hospica. Med drugim se sprašujejo, zakaj je mestni svet potrdil ustanovitev novega javnega zavoda, ko pa ta že obstaja.