Tiskane izdaje
Ljubljana – Zadnjih lokalnih volitev se je v glavnem mestu udeležilo slabih 36 odstotkov volivcev, kar je najmanj po letu 1994, ko so bile prve volitve na lokalni ravni po osamosvojitvi države. V skupnosti občin so prepričani, da to med drugim kaže na nezanimanje občanov.
Volilna udeležba v Ljubljani je bila prvič letos krepko nižja kot na ravni države ali kot pred dvema letoma na nadomestnih županskih volitvah. Kljub povečanju števila volilnih upravičencev v zadnjih osmih letih se je v nedeljo na volišča odpravilo manj Ljubljančanov, kot jih je pred osmimi leti oddalo glas samo za Zorana Jankovića. Da je eden od pomembnih razlogov za nizko udeležbo številčnost volitev v tem letu, meni Jasmina Vidmar, generalna sekretarka Skupnosti občin Slovenije. »Poleg trojih volitev so bili volivci letos pozvani še na referendum,« opozarja sogovornica in dodaja, da se volilna udeležba niža tudi sicer. »Volilna abstinenca kaže na nezanimanje državljanov in občanov za volitve, hkrati je razširjeno prepričanje, da z volitvami ni mogoče kaj dosti spremeniti.« Vidmarjeva poudarja, da je prav zato ključna naloga v teh dneh izvoljenih lokalnih predstavnikov, da volivcem in predvsem tistim, ki niso šli na volitve, povrnejo zaupanje. »Naj pokažejo, da so izvoljeni zato, da uresničujejo skupne interese in potrebe lokalnih prebivalcev ter delujejo v dobro vseh.«
Niti zelo za niti zelo proti
Čeprav je bila volilna udeležba v glavnem mestu letos najnižja doslej, ta sicer pada vse od leta 2002, ko so lokalne volitve potekale hkrati s predsedniškimi. V prvem krogu se jih je takrat udeležilo skoraj 68 odstotkov volivcev. Na naslednjih volitvah, leta 2006, je udeležba znašala slabih 59, štiri leta zatem pa nekaj manj kot 45 odstotkov.
Irena Bačlija s katedre za analizo politik in javno upravo pri fakulteti za družbene vede neudeležbo povezuje tudi s tem, da ni bilo pravega protikandidata dosedanjemu županu. »Volivci niso bili zelo za Jankovića, predvsem zaradi afer, po drugi strani pa tudi niso bili zelo proti, ker menijo, da se mesto razvija, in so z življenjem v njem na splošno zadovoljni,« razmišlja. Volivci s tem po njenem kažejo ambivalenten odnos do novega starega župana, kar pa skupaj z odsotnostjo močnega protikandidata lahko vodi v neudeležbo. »V splošnem je udeležba na lokalnih volitvah nižja kot na nacionalnih, in to ne glede na družbenopolitični kontekst,« pravi Bačlija. »Razlogov je več. Močan dejavnik pa je, da predstavniška telesa, ki imajo manj politične moči, ne pritegnejo volivcev k udeležbi, čeprav naj bi se demokracije učili prav na lokalni ravni.« Opozarja še, da nizka stopnja volilne udeležbe demokracijo spreminja v »malokracijo«, s čimer oblast izgublja svojo legitimnost.
Pregled udeležbe na parlamentarnih volitvah pokaže podoben trend kot na lokalnih. Če je še leta 2000 na volišča odšlo 70 odstotkov volivcev, jih je letos samo še približno polovica. Slabša se tudi udeležba na volitvah v evropski parlament. Na letošnjih je Slovenija s 24 odstotki med vsemi članicami osvojila tretje mesto – od zadaj. Nižjo volilno udeležbo sta dosegli le Slovaška in Češka.
Podatki zadnjega Politbarometra za Slovenijo kažejo, da »nosilci vlog v političnem sistemu in ključne ustanove doživljajo popolno delegitimizacijo«. Ob junijski meritvi je bilo z delovanjem demokracije pri nas zadovoljnih zgolj osem, nezadovoljnih pa kar 87 odstotkov vprašanih. V poročilu med drugim piše še, da je vse od konca leta 2006 opazen trend v izražanju nezadovoljstva kot prevladujoče ocene razmer v delovanju političnih institucij.
Negotov rezultat zviša udeležbo
Če se je do nedavnega govorilo o evropskih volitvah kot o drugorazrednih, pa je po besedah Tomaža Deželana, docenta s centra za politološke raziskave, jasno, da so te v Sloveniji postale tretjerazredne in da so drugorazredne lokalne volitve. »Lokalne predstavnike je veliko lažje soditi po projektih, pri čemer strankarska ideologija tudi ni toliko v ospredju kot pri drugih volitvah. To pomeni, da si občani precej lažje zapomnijo, kaj sta župan in občinska uprava naredila in česa ne,« razmišlja Deželan.
Upoštevajoč politični kontekst in številčnost volitev ga, kot pravi, kljub temu preseneča, da je bila udeležba v nedeljo vendarle tako visoka. »Tudi glede na to, da je bilo okoli trideset občin z enim samim županskim kandidatom, da je vsaj še toliko občin, kjer sta bila zgolj dva kandidata, in da je precej občin, kot je Ljubljana, kjer je bil en kandidat zelo močen.« Pri zadnjem gre po njegovem za problem kolektivne akcije.
»Ko volivci prepoznajo najverjetnejšega zmagovalca, ne grejo na volitve. Če bi bil rezultat negotov, bi se volilna udeležba zagotovo povečala,« meni Deželan. Poleg preračunljivosti je po njegovem razlog za neudeležbo tudi cinizem: »Če je jasno, da nobena od večjih parlamentarnih strank noče tvegati in postaviti dostojnega županskega kandidata, je iluzorno pričakovati, da bodo volivci množično odšli na volitve. Kajti če je politika cinična, zakaj ne bi bili cinični tudi državljani.«
