Celica, za Ljubljano neprecenljiva

Nekdanji vojaški zapor so preoblikovali v unikum, v hippest (najbolj trendovski) hostel na svetu po Lonely Planetu.

Objavljeno
30. november 2017 20.58
Celica
Vojko Urbančič
Vojko Urbančič
Kakšna je zgodba hostla Celica, kdo jo je ustvaril? Denimo Antony Gormley, zvezdniški britanski kipar, eden prvih Turnerjevih nagrajencev, čigar dela na trgu že dolgo dosegajo milijonske vrednosti. Nazadnje so 6. oktobra njegov kip A Case for an Angel I (recimo Zaboj za angela I), ki ga je leta 1989 odlil (tudi) po lastnem telesu, v svincu in drugih materialih, pri Christieju v Londonu prodali za rekordnih 5,3 milijona britanskih funtov. Za dobrih šest milijonov evrov, kar je domala trikrat več od napovedane izklicne cene 2.340.000 evrov na dražbi za hostel Celica.

Gormley je v času razstave v tukajšnji Moderni galeriji leta 1994 za Celico izdelal 16 figur, ki so postale del opreme. Ustvaril jih je pro bono, zastonj, prepričal ga je tedanji načrt preoblikovanja nekdanjega zapora v umetniški hostel. Naredil jih je iz slovenske gline, ki so mu jo poslali v London, prvega pa že med gostovanjem pri nas. Za Ljubljano neprecenljivo.

Podobno zvezdniško ime na seznamu več kot 80 domačih in tujih umetnikov, ki so se pridružili preoblikovanju nekdanjega vojaškega zapora v unikum, v hippest (najbolj trendovski) hostel na svetu po Lonely Planetu, toplo pa ga priporočata tudi New York Times in Guardian, je še finski arhitekt Juhani Pallasma, med domačini pa so pri preobrazbi sodelovali Janko Rožič, Žiga Okorn in Jiri Kočica iz KUD Sestava, Ira Zorko, Aleksander Ostan, Dragica Čadež, Franc Purg, Roman Makše, Maja Šubic, Boštjan Novak, Jure Zadnikar, Matej Bizovičar in mnogi drugi. Eno od celic je opremil tudi aktualni ljubljanski podžupan Janez Koželj. MOL je hostlu že leta 2004 podelila priznanje za inovativen pristop k oblikovanju turistične ponudbe in za prispevek k promociji mesta Ljubljane.

Belgijsko vojašnico ob Metelkovi so začeli graditi v času Avstro-Ogrske, leta 1882, zapor v njej je v različnih režimih služil vse do odhoda JLA leta 1991. Izpraznjene prostore je nato kot druge objekte kompleksa Metelkove dve leti poskušala pridobiti Mreža za Metelkovo, kar se je končalo z zasedbo leta 1993. Mestna občina in Študentska organizacija Univerze v Ljubljani sta naposled preoblikovanje zapora v hostel podprli leta 2001, prvi gostje so v njem prespali julija 2003.

Kaj ponuja MOL na dražbi? Po prepričanju KUD Sestava le zidove in parcelo, brez umetniške opreme, ki je nastala namensko, za konkretne prostore, in je mednarodno najodmevnejši slovenski primer umetniškega preoblikovanja historičnega objekta, zlitja tragične preteklosti s sodobno umetnostjo in turizmom. Marsičesa, denimo fresk ali nekaterih kiparskih projektov, ni mogoče preseliti.

Kakšne zidove trži MOL? Med njimi so v času fašistične in nacistične okupacije zadnje trenutke v domovini preživljali deportiranci v taborišča v Italiji, na Rabu in kasneje v Nemčiji. Na Metelkovi so se leta 1943 začele znamenite množične ženske demonstracije, proti prodaji pa že protestira tudi Društvo političnih zapornikov in drugih žrtev komunističnega režima. Prvega junija leta 1988 je na Metelkovi dan po aretaciji pristal Janez Janša, čemur je sledila afera JBTZ z novimi demonstracijami.