Današnje dolgove MOL bomo odplačevali vse do leta 2031

Ljubljana – Po daljšem obdobju povečevanja zadolženosti je občina lani prvič zmanjšala svoj dolg. Ali je to začetek obdobja razdolževanja, še ni mogoče napovedati, dejstvo pa je, da se občina še dolgo ne bo mogla zadolževati v takem obsegu kot v letih 2008–2010.

Konec leta 2012 je bil ljubljanski proračun zadolžen za skoraj 130 milijonov evrov, konec lanskega leta za dobrih 120 milijonov. Skupen dolg občine, ki zajema tudi posojila vseh pravnih oseb MOL, se je po predhodnih podatkih ministrstva za finance zmanjšal z 219,4 na 204,7 milijona evrov. Po letih povečevanja zadolženosti – zadolževanje je bilo najbolj intenzivno v prvem Jankovićevem mandatu – se je dolg tako prvič zmanjšal, predvsem dolg proračuna, precej manj pa zadolženost javnih podjetij v okviru Javnega holdinga Ljubljana (JHL) in Javnega stanovanjskega sklada (JSS) MOL (glej graf). K skupni zadolženosti MOL največ prispevata še Gospodarsko razstavišče in Tehnološki park, ki sta v večinski lasti občine in sta bila lani zadolžena za okoli 17 milijonov evrov ter poroštva občine.

Vse manj prihodkov

Občini je dolg uspelo zmanjšati, ker se lani ni zadolževala, hkrati je leto, kot kaže zaključni račun, končala s presežkom prihodkov nad odhodki v znesku 8,5 milijona evrov. Obenem se je nadaljeval trend padanja prihodkov. Preteklo leto so sklenili z 251 milijoni prihodkov (predlanskim jih je bilo 13 milijonov več, še leto prej kar 40 milijonov več). Občina je tako leto zaključila na ravni leta 2009, ko so zbrali dobrih 250 milijonov evrov. Če ne bi tik pred koncem leta mestni zavod Lekarna Ljubljana od MOL kupila nepremičnine v vrednosti več kot šest milijonov, bi bili celo na ravni leta 2008, ko je bilo prihodkov za slabih 245 milijonov. Trendu padanja prihodkov sledi trend padanja izdatkov za investicije: zanje je občina leta 2011 namenila več kot 80 milijonov evrov, leto kasneje 47 milijonov, lani pa le še 37.

Medtem ko je prihodkov iz davčnih in drugih virov vse manj, pa so v času obeh Jankovićevih mandatov bistveno narasli stroški servisiranja javnega dolga, saj so se od leta 2006 povečali za skoraj šestkrat. Ti stroški bodo mestno blagajno obremenjevali še daljše obdobje, saj je občina najemala dolgoročna (večinoma 15- do 20-letna) posojila. Približno 60 odstotkov jih tako zapade šele med letoma 2027 in 2031, pri čemer je treba opozoriti, da skupni dolg 120,6 milijona evrov na zadnji dan lanskega leta pomeni le glavnico. Upoštevajoč obresti, ki jih bo prav tako treba odplačati, je ta številka še mnogo večja in po javno dosegljivih podatkih za leto 2012, ki jim lahko odštejemo znesek odplačanih posojil (glavnice in obresti) v lanskem letu, znaša okoli 159 milijonov. Slabih 19 milijonov evrov glavnice je sicer ostalo še iz let pred Jankovićevim prihodom na oblast, ko je prejšnja županja prav tako najemala dolgoročne, 20-letne kredite, ki zapadejo med letoma 2022 in 2024. Tako kot se je občina zadolževala v letih 2008 in 2009, ko je najela kar za 81 milijonov evrov posojil, se ne bo mogla še dolgo.

Celovške dvore bomo odplačevali do leta 2035

Še kasneje kot MOL se bo trenutnih posojil znebil mestni stanovanjski sklad, ki se je lani razdolžil za 1,7 milijona evrov. Večino posojil ima sicer najetih pri republiškem stanovanjskem skladu in so bila pridobljena na javnih razpisih za izvajanje prijavljenih stanovanjskih projektov, je pojasnil direktor Sašo Rink. Poleg najetih posojil se v zadolženost sklada po navodilih finančnega ministrstva štejejo tudi sredstva lastne udeležbe najemnikov z liste B, teh je bilo lani skoraj pet milijonov evrov. Daleč največje posojilo pa je ljubljanski JSS leta 2008 najel pri SID banki (v višini 14 milijonov evrov, doslej so odplačali dobra dva milijona glavnice), in sicer za gradnjo oskrbovanih stanovanj v centru starejših Trnovo in nakup neprofitnih stanovanj v Celovških dvorih. Posojilo zapade šele leta 2035.

Nekoliko hitreje se bodo trenutnih dolgov znebila javna podjetja, ki so povezana v JHL. Podatki o zadolženosti v grafih vsebujejo tudi obresti, ne le glavnice tako kot pri MOL in JSS. Medtem ko sam JHL in Snaga trenutno nista zadolžena, Vodovod-Kanalizacija odplačuje posojila, ki jih je po nizki obrestni meri leta 2005 za investicije dobil od Eko sklada. Kasneje se Vo-Ka ni dodatno zadolževala, posojila pa zapadejo v letih 2021 in 2022.

Približno polovica dolga LPP gre na račun kratkoročnih, enoletnih posojil, ki jih podjetje najema za zagotavljanje tekoče likvidnosti in se iztečejo v letošnjem letu. Preostanek, okoli osem milijonov evrov, ki jih je LPP najel za nakup novih avtobusov, zapade med letoma 2018 in 2020.

Najbolj zadolžena med javnimi podjetji je Energetika Ljubljana, ki do leta 2010 ni imela niti evra dolga. Danes gre večina njenega 21-milijonskega dolga – zadnje posojilo zapade leta 2023 – na račun investicij v osnovna in trajna obratna sredstva, manjši del (štirje milijoni posojil, od katerih mora vrniti še 3,4 milijona) pa je najela za financiranje lastniškega povezovanja s Te-Tolom.