Vozniki LPP vlagajo nove tožbe

Ljubljana – Na delovnem sodišču se je danes nadaljevalo sojenje v primeru prvih 53 voznikov LPP, ki so leta 2015 vložili tožbo, ker so jim v javnem podjetju prenehali plačevati prispevke za poklicno zavarovanje. Do danes jih je to storilo še 250.

Medtem ko so bile na zadnji obravnavi junija lani zaslišane priče, je danes izvedensko mnenje predstavila sodna izvedenka za ekonomijo Stanislava Pirš Trček. Pojasnila je, da je bila njena naloga zgolj izračunati višino prispevkov za posameznega delavca, ki je v tožbi, ne pa ugotavljati, ali so vozniki LPP upravičeni do poklicnega zavarovanja ali ne. Kot je dejala, je namreč »sodišče že ugotovilo na podlagi izvedenskih dokazov, da vozniki za to izpolnjujejo pogoje«. Naslednjo obravnavo je sodnica Mirjam Jaklič Petrovič napovedala za 13. april.

Potem ko je v primeru voznika zasebnega podjetja Arriva višje sodišče pred kratkim odločilo v prid delodajalca, odločitev ljubljanskega delovnega sodišča pričakujejo tako vozniki LPP kot vozniki avtobusa v drugih podjetjih, v katerih so se še odločili za zamrznitev poklicnega zavarovanja. Po podatkih ministrstva za delo je v poklicno zavarovanje vključenih nekaj več kot 46.000 delavcev, toda skoraj 19.000 med njimi jih ima »sredstva v zadržanju oziroma mirovanju«.

Zadevo vzeli v svoje roke

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Zpiz-2), ki je začel veljati 1. januarja 2013, predpisuje, da vlada s soglasjem socialnih partnerjev določi merila in po posvetovanju v šestih mesecih od uveljavitve zakona izda uredbo, s katero se določijo merila ter način in financiranje ugotavljanja delovnih mest, za katera so delodajalci dolžni plačevati prispevke za poklicno zavarovanje.

Ker tega pet let pozneje še niso storili – z novim seznamom poklicnih bolezni so se člani strokovnega odbora ekonomsko-socialnega sveta seznanili šele 22. februarja letos – so vmes, kot kaže, delodajalci zadevo vzeli v svoje roke. Potem ko se je z novim zakonom prispevek za poklicne pokojnine, ki ga mora plačati delodajalec za delavce na težkih, za zdravje škodljivih delovnih mestih in omogoča predčasno upokojitev in pokojnino brez odbitkov, podvojil, so ga nekatera podjetja prenehala plačevati. Med njimi je bilo tudi javno podjetje LPP. Pri odločitvi o prenehanju plačevanja prispevkov se sklicujejo na mnenje komisije zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ta je na zahtevo LPP začela postopek za ugotavljanje, ali so vozniki mestnega avtobusa še upravičeni do poklicnega zavarovanja, in odločila, da se to »od 1. januarja 2013 ne šteje nobenemu delavcu več«, saj za to ne izpolnjujejo pogoja 60 tisoč prevoženih kilometrih na leto.

Toda vozniki LPP trdijo, da je bila poteza podjetja nezakonita in da Zpizova komisija za to določanje tudi ni pristojna. Mirko Savanović iz sindikata Enotnost pravi, da v zakonu iz leta 2013 »jasno piše, da je za določanje delovnih mest, pri katerih mora delodajalec plačevati prispevke za poklicno pokojnino, pristojna samo komisija, ki jo ustanovi ministrstvo za delo«. Ker ta še ni ustanovljena, je delodajalec po mnenju sindikata dolžan plačevati prispevke za poklicno zavarovanje.

O tem zdaj odloča delovno sodišče v Ljubljani, potem ko je 53 voznikov mestnega avtobusa pred tremi leti vložilo tožbo proti LPP. V sindikatu Enotnost pravijo, da jih je do danes to storilo še 250, torej delodajalca toži približno polovica voznikov. Prvim tožbam so nove sledile novembra lani, po besedah sindikalista Savanovića pa jih še vlagajo.