Tiskane izdaje
Ljubljana – Kandidatka Desusa za županjo glavnega mesta napoveduje, da prihodnje leta ne bodo čas za velike investicije. Večji poudarek daje subvencijam občine prebivalcem in pomoči najrevnejšim.
Marije Horvat z aktualnim županom ne povezuje le letnica rojstva, 1953, pač pa tudi nekaj poudarkov iz življenjepisa: ekonomska fakulteta v Ljubljani, delo na področju financ in računovodstva v Emoni, Mercatorju oziroma Zmajčkovem butiku (ta je bil tudi tema njene diplomske naloge iz leta 1998) ter kasneje Oljarici Kranj. V iztekajočem se mandatu je bedela nad poslovanjem MOL kot članica nadzornega odbora. Odraščala je na Kočevskem, v Ljubljani pa živi od leta 1972, ko je začela s študijem. Zdaj je upokojena, a ostaja aktivna, saj je prokuristka družinskega podjetja, ki se ukvarja z računovodskimi storitvami.
Prizna, da se je bolj kot odločila, da se poda v boj za županski stolček, pustila prepričati v to. »Desus se je v Ljubljani želel predstaviti z lastnim kandidatom. Kar dolgo so me prepričevali in upam, da sem se odločila prav.« Rezultata volitev ne želi napovedovati, a tudi ona meni, da je Janković premagljiv. Je nosilka liste Desusa za mestni svet in tu so cilji visoki: želijo deset svetniških mest, kar bi bilo petkrat več kot v tem mandatu in precejšnje izboljšanje rezultata z državnozborskih volitev. »Želim si, da bi bili v mestnem svetu bolj pestri, da ne bo prevladala le ena stranka in da bodo bolj odprte možnosti za debato.«
Pričaka nas pred svojo pisarno v Tehnološkem parku na Brdu in poudari, da se njen županski program začne prav z gospodarskim razvojem Ljubljane: »Mladi nimajo kje pridobiti izkušenj, za njih je treba pripraviti neko inovativno delovno okolje. Podjetja, ki trenutno zaposlujejo, moramo ohraniti in ustvariti pogoje za malo gospodarstvo, storitvene dejavnosti, več tehnoloških parkov.« Kako lahko k temu pripomore občina? »Tu lahko naredi veliko: podpira projekte, poskrbi za območja za razvoj gospodarstva z vzpostavitvijo infrastrukture, logistike, ki je že solidna, in privabi tuje investitorje.« Brez vprašanja pokojnin tudi v županskem programu ne gre, saj izpostavlja demografski sklad, ki je del vladne koalicijske pogodbe. »Občine morajo glasno zahtevati od države, da se to uresniči, sicer nikoli ne bo nič,« oriše svoj pogled na vlogo lokalnih skupnosti.
Odprla bi Slovensko cesto
Meni, da na ravni mestne uprave potrebujemo varuha za starejše in urad za starejše, pa tudi urad za zdrav način življenja. Ne bi šlo le še za širjenje uradniških mest? »Ne nujno. Dovolj je, da imaš enega človeka, ki bi povezoval prek tisoč društev, ki si v Ljubljani prizadevajo za izboljšanje življenja.« V prostorih bolnice Petra Držaja vidi možnosti za ureditev negovalne bolnišnice, za starejše od 70 let pa bi omogočila brezplačni javni prevoz, čeprav priznava, da je subvencija občine LPP že zdaj visoka. Izpad prihodkov bi po njenem mnenju lahko nadomestili z nujno gradnjo parkirišč na obrobju mesta, s katerimi bi dnevne migrante preusmerili na LPP. Nadaljevala bi širitev območij z omejitvijo hitrosti na 30 kilometrov na uro, Slovensko cesto pa bi spet odprla za promet. »Kaj smo naredili z zaprtjem? Povečali smo promet na Župančičevi, Tivolski, Prešernovi, kjer so nemogoči zastoji. Ravno v tem elitnem delu mesta.« Podarja, da je treba zagotoviti pretočnost prometa. Glede širitve Dunajske ceste pa še nima stališča in bi se morala še posvetovati s strokovnjaki. Dolgoročno izpostavlja gradnjo podzemne železnice, a se zaveda, da to ni projekt za en mandat pač pa za naslednjih 20 let. Meni, da bi zanj lahko pridobili tujega investitorja in mu dali koncesijo.
Sicer pravi, da glede na proračunske obete velikih investicij (razen tistih, ki so že v teku) v naslednjih dveh, treh letih ne bo mogoče izvajati. Prioritete bodo iskanje rešitev za Stožice, kjer vidi »en kompleten športni center«, nadgradnja centralne čistilne naprave, kjer bo treba pridobiti kohezijska sredstva, in dokončanje Regijskega centra za ravnanje z odpadki. Glede proračuna pa izpostavlja, da Ljubljančani vanj prispevajo okoli 80 odstotkov prihodkov: »To je njihov denar. Ta denar se mora vrniti v njihove četrtne skupnosti v obliki dobrin.« Tudi ona poudarja bolj sorazmeren razvoj vseh 17 četrtnih skupnosti, glede velikih vlaganj v center v preteklih letih pa: »Vodili smo neko politiko, ki je bila namenjena sama sebi in ne ljudem.« Bolj kot investicije za prihodnji mandat izpostavlja subvencije. Občina bi morala subvencionirati posodobitev kurišč, ki so pomemben onesnaževalec zraka, gradnjo dvigal v starih stavbah, pa tudi stroške kurjave za »najnižji sloj z najnižjimi prejemki, tistim, ki tega sami ne zmorejo«.
Do župana Jankovića sicer ni preveč kritična. Kot pravi, nadzorni odbor nekih hudih nepravilnosti v preteklih letih ni odkrival. Zakaj torej očitki o netransparentnosti, kriminalistične preiskave? »Zadeve so pokrite s papirji, če pa so kakšna druga ozadja, pa morajo to odkrivati drugi organi in na koncu o tem odločati sodišča.«
