Dol pri Ljubljani zaradi reaktorja v Brinju toži državo

Dol pri Ljubljani, Ljubljana – Odkar je dolska občina pred dvema letoma na ljubljansko okrožno sodišče vložila tožbo zoper državo zaradi neplačevanja nadomestila za omejeno rabo prostora za jedrski reaktor v Brinju, sodišče o tej zadevi še ni razpisalo niti predobravnalnega naroka. Občina toži državo za dobrih 13 milijonov evrov.

Kakor je za Delo povedal pravni zastopnik dolske občine Janez Šurk, so doslej z državnim pravobranilstvom v tej zadevi izmenjali nekaj dopisov. Po njegovem prepričanju zadeva po vsebini ni zahtevna, da bi bil to lahko razlog za dolgotrajen sodni postopek. Šurk pričakuje, da bo letos odločeno vsaj na prvi stopnji, vendar bo vse odvisno od sodnika, ali bo pri ugotavljanju dejstev morda zahteval sodnega izvedenca.

Na okrožnem sodišču v Ljubljani so nam pojasnili, da narok za glavno obravnavo ni bil razpisan, ker zadeva še ni prišla na vrsto. Poleg tega so dodali, da sodišče v skladu s sodnim redom obravnava zadeve po vrstnem redu in da v navedeni zadevi ne gre za spor, za katerega zakon predvideva prednostno obravnavo. Stranki pa te tudi nista predlagali.

V Brinju podobno stanje kot sredi Dunaja

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je že pred časom obvestilo državno pravobranilstvo, da se pri določitvi omejene rabe prostora upoštevajo vplivi jedrskih objektov (skladišča za nizko- in srednjeradiokativne odpadke in raziskovalnega reaktorja Triga) na ljudi in okolje, ki so opredeljeni v varnostnih poročilih, odobrenih na upravi za jedrsko varnost. Iz varnostnih poročilih izhaja, da so potencialne efektivne doze sevanja zanemarljive tudi v primeru najhujših nezgod. Za primerjavo so navedli, da sredi Dunaja obratuje podoben raziskovalni reaktor kakor v Brinju.

Občinsko vodstvo je prepričano, da bi zaradi omejene rabe prostora v okolici jedrskega reaktorja v Brinju (upravlja ga Inštitut Jožefa Stefana) tudi njihova občina morala biti upravičena do letnega nadomestila, kakor to denimo pripada občini Krško za jedrsko elektrarno. Dolska občina prejema nadomestilo za prehodno skladišče nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov v Brinju, ki ga upravlja agencija za radioaktivne odpadke (Arao), za jedrski reaktor pa ne, čeprav objekt stoji v neposredni bližini skladišča.

Kljub kopici pozivov država gluha na obe ušesi

Vodstvo občine meni, da se jim godi krivica, ker je ta reaktor pred leti izpadel iz vladne uredbe o merilih za določitev višine nadomestila zaradi omejene rabe prostora na območju jedrskega objekta, zato so na sodišču že pred dvema letoma proti vladi vložili odškodninsko tožbo. Doslej so že večkrat zahtevali dopolnitev omenjene uredbe, a so vedno naleteli na gluha ušesa. Čeprav so vsako leto oškodovani za 2,3 milijona evrov nadomestila, se na sodišču še ni nič premaknilo, so malce nejevoljni na dolski občini.