Drevesa padajo zaradi avtomobilske pločevine

Park ob Vodnikovi lastnik preureja v parkirišče in se požvižga na proteste sosedov in prijave inšpekcijam.

Objavljeno
26. oktober 2016 20.04
Janez Petkovšek
Janez Petkovšek
Ljubljana – Stanovalci blokov na Vodnikovi 30 do 46 so že več dni na nogah. Valent Šebijan, lastnik stavbe na nasprotni strani ceste, v kateri so indijska restavracija (prej Majolka) in deset sob oziroma apartmajev, je namreč posekal dvestoletni zdrav hrast, tri druga odrasla drevesa pa dal obrezati skoraj do debla.

Kot smo zvedeli od predstavnice skupnosti lastnikov Vodnikove 30, 32, 34 in 36, tudi stanovalce vhodov 38 in 40 (upravnik Dom efekt) ter 44 in 46 (upravnik SPL) skrbi, da je poseg le predpriprava na širjenje parkirišča, kjer je po veljavnem občinskem prostorskem načrtu zarisana zelenica oziroma park. Že leta 2013 je namreč natanko nasproti gostilne na svojem zemljišču namesto štirih zgradil kar 26 parkirnih prostorov, češ da jih toliko potrebujejo najemniki in obiskovalci restavracije ter njegovih apartmajev. Že takrat so mu zamerili, ker je pri tem odstranil več starih dreves, ki so bila del parka in so jim poleti zagotavljala senco. Poleg tega parkirišče sega vse do meje s parcelo št. 981/14 in ne vsaj meter stran od nje, kot je bila zahteva v gradbenem dovoljenju. Stanovalci blokov na Vodnikovi 30 do 36 so ga prijavili gradbeni inšpekciji, vendar ta še vedno zbira dokaze in ugotavlja dejansko stanje.

Četudi v gradbenem dovoljenju za prva štiri parkirišča piše, da posegi na sosednji parceli št. 979/7 niso predvideni in da bo tam ostal park oziroma zelenica, pa odstranjevanje in obrezovanje dreves prav na tej parceli nakazujeta, da ima Šebijan drugačne načrte tudi za ta del svoje parcele. Sploh ker je na njenem južnem delu (tako piše v prijavi gradbeni inšpekciji) del parcele asfaltiral in vkomponiral v že zgrajeno parkirišče. Da namerava parkirišče razširiti na vso parcelo, so stanovalci prepričani med drugim zato, ker je po poseku in obrezu dreves del zelenice že nasul s peskom, rob pločnika pa na enem delu spustil tako nizko, da je olajšal uvoz avtomobilom, ki so pod drevesi že prej večkrat parkirali na črno.

Sporno lastništvo

Da podjetnik izvaja zelo sporne posege, nam je potrdila tudi predstavnica Dom efekta, ki upravlja Vodnikovo 38 in 40. Dejala je, da je sporen že nakup zemljišč, ki jih je Šebijan kupil od Družbe za svetovanje in upravljanje (DSU). Stanovalci več vhodov so namreč julija lani podali vlogo za določitev pripadajočih zemljišč k blokom ob Vodnikovi, kar pomeni, da je v zemljiški knjigi na vseh zemljiščih okoli blokov, torej tudi na Šebijanovih, plomba. Ta zaznamba pomeni, da bi se lahko v postopku izkazalo, da teh parkovnih parcel kot neodtujljivega dela soseske Šebijanu ne bi smeli prodati.

Težava pa je, da postopki po zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine (Zvetl) trajajo več let. Edina zaščita pred nedovoljenimi posegi do končne razsodbe je lahko le začasna sodna odredba, ki bi jo morali stanovalci vložiti na sodišču in s katero bi Šebijanu tudi formalno dali vedeti, da v parku ne sme početi ničesar brez njihovega soglasja. Da je ironija še večja, je po zdajšnjem prostorskem načrtu na omenjenih parcelah sicer pogojno možna gradnja parkirišča, vendar le pod zemljo. Po dograditvi podzemne hiše pa bi bila obvezna ureditev zelenice nad njo, prav tako zasaditev novih dreves namesto tistih, ki bi jih morali prej posekati.

Šebijanova pojasnila

Valent Šebijan je v telefonskem pogovoru povedal, da je zemljišča, kjer je uredil asfaltirano parkirišče, najprej skušal urediti v dogovoru s stanovalci, a da »niso prišli skupaj«. Ko smo ga vprašali, zakaj je uredil nekajkrat večje parkirišče, kot ga dovoljuje gradbeno dovoljenje, in zakaj ni upošteval zapovedanega odmika od sosedov, nam je odgovoril, da zaradi potreb gostilne in gostov svojih desetih apartmajev, sosedom pa da ne namerava podarjati metrskega pasu ob meji v svojo škodo. Dejal je še, da je mogočno in zdravo drevo posekal, preostala pa obrezal skoraj do debla zaradi varnostnih razlogov. V torek je ogradil še zahodni del parcele vzdolž dostopne ceste, s čimer namerava preprečiti divje parkiranje. Na vprašanje, zakaj je del zelenice nasul, namesto da bi jo zatravil, ni hotel odgovoriti, prav tako od njega nismo zvedeli, kakšne načrte za ta del parka ima v bližnji prihodnosti.

Stanovalci so tudi občino opozorili na uničevanje zelenja v parku, predvsem pa na neodzivnost in počasnost inšpekcijskih služb. Ena od stanovalk je v pismu Zoranu Jankoviću sporočila, da je njegova »pregovorna učinkovitost v tem primeru popolnoma odpovedala«, in nam povedala, da so občino o odstranjevanju dreves na teh parcelah obveščali že leta 2013, zato se ji tri leta pozneje deklarativno zavzemanje MOL za zaščito vseh mestnih dreves, tudi tistih na zasebnih površinah, zdi kot slaba šala.

Otroci so jokali za drevesom

Meni, da so drevesa v Ljubljani na zasebnih površinah nezaščitena od leta 2008 (po prostorskih aktih je treba za vsakih pet novih parkirnih prostorov zasaditi po eno novo drevo). In zato županu in njegovim službam očita, da osem let niso naredili nič, da bi se to spremenilo. Po njenem mnenju je bilo zaradi pravic posameznika žrtvovano tudi opisano drevo, njihovi otroci pa so jokali, ko je padalo. Prepričana je, da je za to, da drevesa po dvesto letih ni več, precej odgovoren župan, in se sprašuje, kako je mogoče, da si občina in redarstvo zatiskata oči, ko lastnik zelenico, ki je po prostorskih aktih klasificirana kot park, spreminja v parkirišče na črno.

Eden od stanovalcev nam je dejal, da najbolj »smrdi dejstvo, da je MOL park prodala prek DSU na zelo sumljiv način – tako kot mnoga parkirišča v Šiški in Dravljah, kjer so se zgodili upori stanovalcev«, in dodal, da se spreminjanje zelenic v divja parkirišča tako blizu središča mesta ne bi moglo dogajati brez podpore in vedenja določenih ljudi, ter pri tem omenil župana Jankovića.

Janković: Kriva je tranzicija

Zoran Janković pravi, da je za ukrepanje zoper investitorjevo črno gradnjo pristojna državna inšpekcija. Kolikor ve s sestanka z investitorjem in stanovalci, je imel prvi dovoljenje le za ureditev parkirišča na površini 200 kvadratnih metrov, in to s pogojem, da nadomesti posekana drevesa. Ve tudi, da je parkirišče najprej uredil na 800 kvadratnih metrih in da ga zdaj hoče še na tolikšni površini ter da je podrl 200 let star hrast. Po njegovem mnenju je ta primer posledica tranzicije, ko so omenjena zemljišča postala last DSU, ta pa jih je prodala na dražbi, ne da bi na občini za to vedeli. Pravi, da je za to prvič izvedel, ko so se ob litostrojskih blokih pojavile verige na parkirišču. Meni, da stanovalci ob Vodnikovi po Zvetlu še vedno lahko uveljavljajo lastništvo, in to ne glede na to, da so zemljišče prodali Šebijanu. Trdno je prepričan, da bo Šebijan spor s stanovalci izgubil in dobil kazen zaradi napačnega postopka. Župan je še dodal, da je pripravljen pričati v korist stanovalcev.