Društvo hospic je zapustilo hišo na Hradeckega

Ljubljana − Po dobrih petih letih je v sredo Slovensko društvo hospic zapustilo hišo na Hradeckega, ki jo je za nedoločen čas imelo v najemu za svoj program hospica. O odkupu opreme, ki je ostala v zgradbi, se še dogovarjajo.

Kot pojasnjujejo na mestnem stanovanjskem skladu, ki upravlja hišo, v katero je ljubljanska občina vložila dober poldrugi milijon evrov, je bila v sredo predvidena predaja ključev, ki pa bo »glede na nova dejstva v zvezi z morebitnim odkupom opreme« končana pozneje. Slavka Janžekovič, na skladu vodja službe za pravne in upravne naloge, je povedala, da je bila menda oprema, ki je trenutno v hiši in jo je financiralo društvo, v skladu z okvirnim dogovorom sprva predmet odkupa po amortizirani ceni, s čimer pa se društvo v poznejših dogovorih ni več strinjalo. Po njenih besedah bo stanovanjski sklad vsekakor v imenu lastnika hiše, ljubljanske občine, ravnal korektno in se v nadaljevanju, po pregledu opreme, z društvom dogovoril za primerno ceno odkupa.

Razpis za novega najemnika?

Odpoved najemne pogodbe društvu za hišo na skladu utemeljujejo s tem, da zanje ni sprejemljivo, da v hiši hospica ne izvajajo dejavnosti, za katero je namenjena. Kot je znano, je društvo maja zaradi pomanjkanja denarja bolnike prenehalo sprejemati v hišo.

Zanimalo nas je, ali bo za novega najemnika izveden razpis, vendar smo od Janžekovičeve dobili le odgovor, da nadaljnjih postopkov še ne morejo komentirati. Na vprašanje, ali se z novim zavodom Ljubhospic, ki ga je ustanovil javni zavod Lekarna Ljubljana, dogovarjajo o vselitvi v hišo, pa je odgovorila, da »konkretnih dogovorov stanovanjski sklad z novoustanovljenim zavodom ne vodi«.

Zavod hospic Ljubljana je bil ustanovljen 25. avgusta, v uporabi bo skrajšano ime Ljubhospic, ki je že vpisano v sodni register, so povedali pri Lekarni Ljubljana. Statut in notranja organizacija zavoda sta v pripravi. Na vprašanje, ali bi Ljubhospic deloval v hiši na Hradeckega, so odgovorili, da še čakajo na končni dogovor, že v preteklosti pa so bili jasni, da si želijo dejavnost nadaljevati prav na tej lokaciji. Dogovori potekajo tudi o inventarju Slovenskega društva hospic, predvsem tistem, ki je izdelan po meri in bo po njihovi izselitvi ostal v hiši. Zanimalo nas je še, kdaj bo Ljubhospic začel sprejemati paciente. V Lekarni Ljubljana pravijo, da želijo čim prej končati vse potrebne aktivnosti za sprejem oskrbovancev, vendar natančne časovne dinamike še ne morejo napovedati.

Nove službe

V torek pa je Lekarna Ljubljana v Delu objavila vabilo k sodelovanju za nove sodelavce, člane strokovnega tima in prostovoljce. Vabijo zdravnike, socialnega delavca, diplomirane medicinske sestre, zdravstvene tehnike, negovalke, oskrbovalce in kandidate za prostovoljce, ki naj prijave na elektronski naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. pošljejo do 10. oktobra.

Ocenili so, da bi v novem zavodu potrebovali 11 redno zaposlenih, po tri pogodbenike v oskrbi in vodenju oziroma administraciji ter približno 30 prostovoljcev. V gradivu za mestni svet so še zapisali, da bodo zaposlene in druge sodelavce izbirali po več merilih, med katerimi bosta strokovnost in odnos do dela z bolniki na prvem mestu. Še vedno drži, da bo Ljubhospic vodil kar direktor Lekarne Ljubljana Marjan Sedej, in to brez plačila. Na vprašanje, ali bo sprejemanje umirajočih v hišo brezplačno, so odgovorili, da bo »paliativna oskrba neozdravljivo bolnih v sklepni (terminalni) fazi življenja brezplačna«.

Predsednica Slovenskega društva hospic Renata J. Roban je povedala, da so v sredo iz hiše hospica odpeljali pisalne mize in računalnike v prostore območnih odborov društva, ki jih je 11 po Sloveniji, in v prostore uprave društva na Gosposvetski v Ljubljani. V hiši so pustili veliko lepe opreme, postelje in omare, v dvanajstih sobah tudi luči, televizorje, servisne mizice, sobna stranišča, nekaj prešitih odej, plenice, podloge, sanitetni material in regal s knjižnico Mance Košir, kjer so prav tako pustili nekaj knjig, vse skupaj pa čaka na cenitev. Dogovorili so se, da lahko do 10. oktobra v hiši ostanejo tudi slike za dobrodelno dražbo, ki bo na svetovni dan hospica in paliativne oskrbe ob 18. uri potekala v Hribarjevi dvorani na Ljubljanskem gradu.

Streha spet zamaka

Sicer pa je bila hiša hospica na Hradeckega deležna letošnje velike človekoljubne akcije skupine Jub, ki pri izboru pomoči potrebnih sodeluje z zavodom Anina zvezdica. Darovali so barvo in 18 prostovoljcev je prepleskalo prvo nadstropje. V drugem nadstropju bi moralo nadaljevati društvo, vendar je začela spet zamakati ravna streha, zato bo najprej potrebna sanacija.

Vse več potreb na domovih

Robanova je dejala, da ostaja grenak priokus, vendar gredo naprej. Program hiše hospica, ki je njihov najmlajši, bodo zaprli do razpisa koncesije ministrstva za delo. Še vedno je aktualna ponujena lokacija v Mozirju, o čemer se bodo pogovarjali v prihodnjih dneh, vendar si ne želijo, da bi se zgodba s hišo ponovila.

Osrednji in najstarejši program društva z dvajsetletnimi izkušnjami bo še naprej spremljanje umirajočih in njihovih svojcev na domu, ki se mu bodo bolj posvetili, saj na tem področju zaznavajo vse več potreb. Letos so za to dobili pet strokovnih delavcev. Lani so imeli 1600 uporabnikov, pri čemer ugotavljajo, da svojci marsikdaj potrebujejo še več podpore kot bolniki. Najbolj zadovoljni bi bili, če bi lahko vsi umirali doma, zato je 24 ur na dan na voljo tudi diplomirana medicinska sestra iz hospica. Sicer pa imajo približno 125 prostovoljcev.

Njihova pomembna programa sta še žalovanje otrok in mladostnikov ter žalovanje odraslih. Za žalujoče organizirajo različne skupine, številni žalujoči na pogovore prihajajo tudi individualno. Prav tako bodo večjo pozornost namenjali strokovnim delavcem, socialnim in zdravstvenim, ki se srečujejo s smrtjo in za katere je po mnenju Robanove premalo poskrbljeno. Novembra bodo ob 20. obletnici društva priredili tudi skupščino.