Tiskane izdaje
Ljubljana – Največji problem onesnaženosti ozračja v glavnem mestu so zadnja leta delci PM10. Tudi lani je bilo v mestnem središču izmerjenih celo 80 preseganj dnevne mejne vrednosti koncentracije teh delcev v zraku. To je kar 45 več, kot je dopustno.
Prevelike koncentracije prašnih delcev PM10 niso samo težava Ljubljane, temveč pestijo več območij v Sloveniji. Državi tako že nekaj let grozi visoka kazen evropske komisije, saj si je zaradi nesprejetih ustreznih ukrepov za izpolnitev obveznosti direktive o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo prislužila že več opominov. Zato so se na ministrstvu za kmetijstvo in okolje (MKO) pred leti lotili priprave odlokov o načrtu za kakovost zraka na posameznih območjih, kjer stalno zaznavajo pretirano onesnaženost.
Potem ko je vlada konec preteklega leta sprejela odloke za občine Murska Sobota, Maribor, Celje, Kranj, Novo mesto in zasavske občine, je kot zadnji na vrsti odlok za ljubljansko mestno občino. Predlog akta je pripravljen, o njem bodo svetniki odločali v ponedeljek, potem pa ga bo, po napovedih MKO v prvi polovici februarja, sprejela še vlada. »S tem bodo sprejeti vsi odloki o načrtih kakovosti zraka, ki jih je bila dolžna izdelati in sprejeti Slovenija,« pravijo na ministrstvu.
Osnutki programov čakajo
Odloki sicer vsebujejo približno 40 ukrepov (za spodbujanje učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije, na področju prometa in drugih področjih), za vsakega je določen tudi nosilec, bodisi država bodisi občina, vendar gre za precej ohlapen spisek nalog, večinoma brez natančno določenih ciljev, želenih učinkov in časovnih opredelitev. Zato bo pomembnejši podrobnejši program ukrepov za tri leta, ki ga mora vlada sprejeti v treh mesecih po sprejetju odloka. Ta program mora biti tudi finančno ovrednoten. Na ministrstvu pravijo, da so osnutki programov že izdelani za vsa območja, »vendar se čaka, da odlok o načrtu za kakovost zraka sprejme še MOL, kar je osnova, da se sprejme še program ukrepov«.
Koliko denarja bo v prihodnjih treh letih namenjeno za ukrepe v prid izboljšanju zraka, na ministrstvu niso hoteli razkriti: »Izračun potrebnih finančnih sredstev je izdelan, finančni viri za izvajanje ukrepov kot spodbude države bodo predvsem podnebni sklad in kohezijska sredstva 2014–2020. Vsote so razdeljene po območjih, vendar gre v tej fazi za osnutek, in dokler ne bodo določene dokončne številke, ni smiselno operirati z njimi.«
Kot piše v razlagi odloka, pa bo ta podlaga, da se bo občina lahko potegovala za 2,8 milijona evrov iz podnebnega sklada. Posebnih sredstev za ukrepe izboljšanja kakovosti zraka ne bo zagotavljala niti MOL; kot so zapisali, ukrepi iz odloka o načrtu za kakovost zraka izhajajo že iz sprejetih dokumentov prometne politike in lokalnega energetskega koncepta MOL.
Najslabše v centru Ljubljane
Analiza stanja, ki je sestavni del odloka, kaže, da je zrak z delci PM10 najbolj onesnažen na merilnem mestu Ljubljana Center, ki stoji v križišču Tivolske in Vošnjakove. Tam vsa leta zaznavajo presežene povprečne letne koncentracije PM10 v zraku, prav tako bistveno preveliko število preseganj mejne dnevne vrednosti (teh po predpisih EU ne bi smelo biti več kot 35 na leto). Boljše je stanje na merilnih mestih za Bežigradom in pri biotehniški fakulteti, kjer pa občasno tudi izmerijo preveč preseganj mejne dnevne vrednosti.
Koncentracije so močno odvisne od vremenskih razmer, čezmerno onesnaženje je povezano z obdobji temperaturne inverzije, šibke zračne cirkulacije in stabilne atmosfere. Na agenciji za okolje ugotavljajo, da so glavni viri delcev, tako kot drugod po Sloveniji, promet, individualna kurišča in industrija.
