Država mora končno zaščititi Jarški prod

Ljubljana – ČS Črnuče, ki je med 17 ljubljanskimi četrtnimi skupnostmi prva nosilka zastave evropske prestolnice Evrope za leto 2016, je v treh tednih izvedla več aktivnosti in konkretnih okoljskih akcij. Glavna je povezana s skrbjo za vodozbirno območje vodarne Jarški prod, ki je bila tudi nosilna okoljska tema.

V stavbi ČS Črnuče so najprej odprli razstavo fotografij onesnaženj in sanacij na Jarškem produ in ob Savi. Na njej so posnetki odlagališč z nevarnimi snovmi, azbestom, gradbenimi odpadki, hrano, avtomobilskimi gumami in drugimi kosovnimi odpadki, ki so jih nemarneži tja navažali v preteklih petintridesetih letih.

Sledila je javna razprava o varovanju vodovarstvenega območja Jarški prod, ki so se je poleg predstavnikov odbora za varstvo okolja in svetnikov ČS Črnuče, udeležili še posamezniki iz črnuških civilnih iniciativ, podjetja Vo-Ka in mestnega oddelka za varstvo okolja.

Skupaj so ocenili posledice onesnaženja območja Jarškega proda in ugotovili, da je ta ljubljanski vir pitne vode najbolj kakovosten, a obenem najbolj ogrožen. Vzroka sta dva. Prvi so »stara okoljska bremena« oziroma odpadki, že pred leti odvrženi v gramoznice, drugi pa onesnažena zemlja, ki je bila tja navožena že med in po gradnji stadiona v Stožicah (leta 2008 so tja navozili 200 tisoč kubikov izkopnega materiala). Na koncu so sklenili, da mora država kot lastnica zemljišča čim prej začeti sanacijo tega območja. Če tega ne bo storila, jo bodo v to prisilili s pomočjo Evropske komisije.

Vabljeni so bili tudi predstavniki ministrstva za okolje in prostor, a so se opravičili, da jih ne bo, »češ da so preveč zaposleni s pripravo osnutka sprememb in dopolnitev zakona o varstvu okolja«. Morda so se ustrašili, da bi morali povedati, kako nameravajo letos zagotoviti denar za celovito sanacijo tega vodovarstvenega območja. Ko so pred nekaj leti pripravljali stroškovnik, so izračunali, da bi potrebovali vsaj 12 milijonov evrov. Ali pa bi bili prisiljeni vsaj obljubiti, da bodo za začetek z odlagališča odpeljali več deset tisoč kubikov neokuženega gramoza in z njim sanirali brežino pri Šentjakobu, ki jo je leta 2010 odnesla narasla Sava. Tam so sanacijo namreč izvedli le deloma. Od leta 2011 med MOL in državo na to temo žal ni bilo nobenega sestanka več. Za pomoč pri reševanju problema bodo prosili tudi varuha človekovih pravic, ki je pristojen, da poskrbi za zaščito podtalnice jarškega proda, saj je kot naravna javna dobrina zaščitena z ustavo in zakonom o varstvu okolja kot človekova pravica.

Konkretni predlogi rešitev

Kot je v prispevku za okroglo mizo zapisal Franc Ules, urbanist in varuh okolja z najdaljšim stažem v ČS Črnuče, se Črnučani že od 80. let prejšnjega stoletja precej neuspešno borijo proti divjemu odlaganju odpadkov na levem bregu Save. Najprej so tam izropali gramoz, v luknje pa navozili odpadke vseh vrst. Kasneje so območje degradirali še vrtičkarji, ki so postopno divje urbanizirali obrežni pas med mostovoma na Dunajski cesti in štajersko vpadnico. Po številnih pozivih je bil leta 2004 oblikovan mestni sklad za sanacijo vodovarstvenih območij na območju MOL. Ta je predvideval celo fizično varovanje območja, poostren nadzor inšpekcijskih organov in vključitev ČS v postopke varovanja. Ko je država istega leta sprejela zakon o vodah, s katerim je sama postala pristojna za podtalnico, je MOL opustila načrtovane ukrepe, država pa za zaščito območja ni naredila skoraj nič. Leta 2008, ko so odstranili večino barak na mestni zemlji, je država kmalu omagala pri odstranjevanju vrtičkarskih lop na svoji zemlji, saj ji je za inšpekcijske izvršbe zmanjkalo denarja. Občina občasno odvaža odpadke le še s svojih zemljišč (akcije financira iz proračunskega sklada za odpravo posledic obremenitve okolja), državi pa ni mar, da bi preprečila ponovno odlaganje odpadkov na svoji zemlji.

Na koncu so potrdili več Ulesovih predlogov. Državo bodo pozvali, naj nemudoma zaščiti podtalnico Jarškega proda kot javno dobrino, z MOL naj pripravi dogovor, da bosta preprečili nadaljnje onesnaževanje tega območja s poostrenim inšpekcijskim nadzorom in fizičnim varovanjem, stara okoljska bremena pa odpravili po sanacijskem načrtu, ki bi lahko vključeval tudi evropska sredstva. Seveda z jasnim terminskim, finančnim in urbanističnim načrtom ureditve območja po sanaciji. Ta naj bi ob varstvenih pogojih (je tudi območje Nature 2000) obsegal tudi ureditev rekreacijskih površin.

Konkretna akcija

Vzporedno so na Jarškem produ izvedli še čistilno akcijo. Prostovoljci so nabrali več sto kilogramov gum, plastičnih sodov in celo monitorjev, z zbirališč pa so jih odpeljali Snagini tovornjaki. Predsednik odbora za varstvo okolja v ČS Črnuče Jože Horvat je povedal, da so jo pripravili prebivalci naselja ob Cesti v Brod. Glavna ugotovitev je, da velikih novih kupov nezakonito odloženih odpadkov sicer ni več, je pa še vedno preveč onesnaževalcev, ki v naravo odvržejo kosovne odpadke mimogrede, saj v bližini še ni lokalne zbiralnice odpadkov (predvidena je na parkirišču P+R v križišču Dunajske in Štajerske ceste).