Tiskane izdaje
Ljubljana – Čeprav so se uporabniki Roga, kot so dejali, za pogovor zavzemali že najmanj nekaj tednov, so se včeraj na pobudo župana Zorana Jankovića le sestali na občini.
Da občina »ne vidi družbenega dogajanja mimo uradnih institucij, a da to obstaja«, je opozorilo dvanajst uporabnikov, ki so se udeležili sestanka kot predstavniki Roga, v katerem deluje petnajst različnih skupin, ki utrjujejo neodvisno produkcijo nepridobitnih kulturnih in socialnih vsebin. Kritični so bili do občinskega načrta, ki na sedem tisoč kvadratnih metrih površine na Trubarjevi predvideva več milijonov vreden Center Rog, ki naj bi združeval javno-zasebne dejavnosti. »Tudi mi si želimo prenove Roga, toda takšne, da bomo v njem lahko ostali,« je poudaril eden od rogovcev. »Pripravljeni smo se odreči ugodju, zato da lahko bolj svobodno opravljamo vse te dejavnosti, in zato se nočemo podrejati razpisnim pogojem in birokraciji.«
Od občine pričakujejo, da prekliče rušitev ateljeja Samorog na območju nekdanje tovarne koles in da »MOLolog zamenja diaROG«, kar so že pred sestankom z županom zapisali na facebook strani Ohranimo Tovarno Rog; zahvalili so se tudi za podporo na četrtkovi štafeti mladosti, ki jo je okoli petsto ljudi končalo pred mestno hišo s pozivom »Za neomejeni Rog uporabe«.
Janković: Jaz zastopam mestno občino
Župan Janković pa je tudi včeraj vztrajal pri svoji viziji prenove nekdanje tovarne koles, ki je pred njenim odprtjem za javnost, kot so umetniki, študenti in aktivisti leta 2006 poimenovali zasedbo, propadala. Poudaril je, da »odgovarja za mestno lastnino«, zato ne bo pustil, da projekt, kot so si ga zamislili, propade. Prenova Roga, ki bo po njegovih besedah končana v dveh letih, je zdaj prioriteta. Do konca tega tedna od rogovcev tako pričakuje odgovor, kako so se odločili - ali bodo vztrajali pri svojem ali pa se bodo vključili v občinsko vizijo. Do začetka obnove objektov pa da imajo potem skoraj leto dni časa, da »prepričajo odgovorne na občini« za področje kulture, da jih morda uvrstijo v novi Center Rog. »Toda vsi v Rogu ne bodo mogli ostati, to je dejstvo,« je povedal Janković. Začetek rušenja prvih petih objektov je napovedal za 14. junij, na dan, ko občini tudi poteče gradbeno dovoljenje. Za dobrih 92.000 evrov bo rušitvena dela opravilo podjetje Dolinšek Transport, izbrano 18. maja na javnem razpisu, dela pa naj bi bila končana do konca oktobra.
Rogovci pa so včeraj znova poudarili, da prostorov, v katerih delujejo in jih nekateri soustvarjajo že desetletje, ne morejo zapustiti, »Vprašanje je, ali lahko delate v stavbi mestne občine brez soglasja mestne občine«, jim je odvrnil župan Janković in poudaril, da je zaenkrat še on tisti, ki »zastopa to mestno občino«. Opomnil jih je še, da so »zgolj začasni uporabniki«, kar da so tudi sami pred leti zapisali v sklep skupščine Roga.
Demonstracija moči
Da je sklicevanje občine na začasno rabo, pri čemer gre za dogovor med lastnikom in uporabnikom, »pod vsakim nivojem«, saj je prav občina tista, ki na to ni pristala, opozarja Sanja Žmavc iz AKC Metelkova, ki je leta 2006 sodelovala pri zasedbi prostorov na Trubarjevi. Pred tem so se namreč obrnili na občino in predlagali začasno rabo za dva tedna, da bi organizirali simpozij. Čeprav je občina sprva pristala, je tik pred dogodkom to zavrnila.
»Ko je pol leta po zasedbi Roga prišel na oblast Janković, so nam na občini ponudili pogodbo o začasni rabi, toda na koncu so bili oni tisti, ki je niso podpisali,« spomni Žmavčeva. Tudi glede zadnjega napovedanega rušenja po njenem »ni realno, da se tam začne nekaj v kratkem graditi in dogajati«, zato to razume kot demonstracijo moči.
Tudi argument, da je to treba storiti, ker so objekti nevarni, zavrača: »Objekti so nevarni že leta, in takšni so, od kar je občina kupila prostore od tovarne Rog.« Žmavčeva tudi ne vidi potrebe, da se ljubiteljska kultura in druge dejavnosti v Rogu institucionalizirajo. »Ko kdo hoče družbo na vseh nivojih popredalčkati in zbirokratizirati, in to bolj kot kdaj prej v zgodovini, je logično, da je potreba po takšnih prostorih večja. In Rog dokazuje, da je duh po samoorganizaciji še zmeraj dovolj živ.«
