Elektrika tivolskim ribam ni prišla do živega

Ljubljana – V ribniku Tivoli se bo v petek končala večdnevna spomladanska akcija, s katero bodo MOL, Zavod za varstvo narave, ribiči RD Barje in zavod Revivo skušali iz njega odstraniti čim več rib, še zlasti pa invazivnih tujerodnih vrst.

Obiskovalci Tivolija so tako lahko že 25 marca in 1. aprila videli ribiče Ribiške družine Barje, ki ima sicer državno koncesijo za upravljanje tamkajšnjega ribnika, kako s trnki izlavljajo ribe. Od včeraj do petka pa bodo vsak dan svoje skušali prispevati tudi člani zavoda za ihtiološke in ekološke raziskave Revivo. Ti bodo s čolni in agegati izvajali elektroodlov rib. Vse tujerodne (predvsem gre za ameriškega somiča, sončnega ostriža in zlate ribice) bodo izločili in jih odpeljali v živalski vrt, kjer bodo končale kot hrana za tamkajšnje živali. Vse avtohtone (ščuka, linj, klen) oziroma tiste, ki jih že skorajda štejemo za avtohtone, saj smo jih v vodo vnesli že pred desetletji in jih tako »posvojili« (denimo krape), pa bodo preselili v druga jezera, ki jih ima v upravljanju RD Barje.

Kot piše v osveščevalnem letaku z naslovom Zdrav tivolski ribnik za prijetnejše doživljanje narave, so se na občini in zavodu za varstvo narave odločlili, da vsakoletno košnjo lokvanjev in trstičja nadgradijo še z izlovom tujerodnih vrst rib. Dejstvo je namreč, da je ribnik zaradi premajhnega dotoka sveže vode, prevelikega števila rastlin in živali ter velikega vnosa hrane vanj v zelo slabem ekološkem stanju. Voda je zato čedalje bolj onesnažena, količina kisika v njem vse manjša, poleti pa prihaja tudi do poginov vodnih živali. Ker se ob ob tem širijo neprijetne vonjave, se doživljanje narave seveda zelo zmanjša, odganja pa tudi obiskovalce gostinskega lokala Čolnarna ob njem.

Slabe razmere za ribe

Na novinarski konferenci v tivolski čolnarni smo tako izvedeli, da je zaradi klimatskih sprememb, ki so v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib vidne tudi v čedalje bornejšem dotoku sveže vode z Rožnika v ribnik Tivoli, vse težje vzdrževati njegovo primerno ekološko stanje. Če ne bo kmalu zagotovljen dodaten vir sveže vode, denimo s preusmeritvijo metornih voda z Rožnika v ribnik, bo ta najbrž zelo hitro postal le še močvirje. In da se bodo ponavljali pomori rib, kakršen je bil poleti leta 2015. Ne gre pozabiti, da v sorazmerno plitvem ribniku v sušnem poletnem obdobju voda marsikdaj doseže 25 stopinj Celzija, vsebnost kisika, raztopljenega v vodi, pa pade z normalnih 4 do 5 miligramov na liter na vsega en miligram.

Četudi v ribniku že od lani ni več komercialnega ribolova in vlaganja rib vanj (RD Barje ga ima le še za izobraževalne namene svojega ribiškega podmladka), pa je ta prenaseljen s tujerodnimi vrstami, ki se izjemno hitro razmnožujejo, hkrati pa uničujejo domače vrste rib. Za povrh pa se jih tako rekoč ne da niti iztrebiti.

Učinkovit le izpust vode

Predsednik RD Barje Teodor Gantar je povedal, da so sicer imeli pretekli dve soboti izlov rib in da so skupaj ujeli približno 400 primerkov ameriškega somiča in nekaj sončnih ostrižev, od rib, ki bi jih preselili v svoje druge bajerje, pa le enega krapa. Opozoril je, da bo treba v prihodnje določiti, kdo bo sploh upravljal tivolski ribnik in kako se ga bo reševalo pred nadaljnjim propadanjem. Sam je prepričan, da bi dejansko zalegel le ukrep, kakršen je bil izveden pred več kot desetimi leti. Takrat so zaradi nujne sanacije počenega izpusta in utrjevanja erodiranih brežin okoli ribnika vodo iz njega izpustili. Mimogrede so z dna odstranili debel sloj mulja (predvsem od zgnitega odpadlega listja in alg) in vso površino razkužili z apnom. Obenem so se znebili vseh tujerodnih rib in drugih neavtohtonih živali – denimo želv rdečevratk, ki jih neosveščeni ljudje, enako kot zlate ribice, potem ko se jih naveličajo, spustijo v ribnik, namesto da bi jih odnesli v živalski vrt. Ali pa jih vrnili prodajalcu.

Gantar je še dodal, da je izpust vode predlagal tudi občini, kjer pa so mu dali vedeti, da bi bil tak ukrep zanje trenutno neizvedljiv oziroma predrag. Kasneje smo od ene od mestnih predstavnic slišali, da so morali ob prvem izpustu vode le-to voziti s cisternami, saj dotok vode z Rožnika ni bil zadosten in bi trajalo preveč časa, da bi bil ribnik spet poln.

Ukrepi

Predstavnik Reviva je povedal, da jih je MOL izbrala za izvajalca po sistemu javnega naročila že lani, vendar elektroodlova rib, ki bo trajal pet dni, doslej niso izvedli zaradi zime in neugodnega vremena. Njihova naloga bo poleg izlova še odvoz ujetih rib v živalski vrt in izvedba osveščevalnih akcij o tujerodnih ribjih vrstah. Na vprašanje, koliko bo stala ta akcija, pa je dejal da 5300 evrov brez davka. Tudi sam je prepričan, da bi bila najboljša rešitev za izboljšanje okoljskega stanja ribnika izpust vode in njegova razkužitev ter da bo treba pripraviti dolgoročni načrt ukrepov za vzdrževanje njegovega primernega stanja, a se za kaj takega na občini še niso odločili.

Prihodnost

Če bosta občina in država hoteli ohraniti ribnik Tivoli, bo treba vlagati veliko denarja za vzdrževanje primernega stanja. To pomeni, da bo treba zagotoviti stalen pritok sveže vode tudi v poletnih mesecih, redno izvajati košnjo lokvanjev, alg in trstičja, nadzirati in omejevati populacijo rib v njem, predvsem pa preprečiti, da bi vanj še naprej kdorkoli spuščal neavtohtone živali (ribe, želve ...). Njegovo spreminjanje iz komercialnega v izobraževalni ribnik je sicer pomemben, a nezadosten korak. Ponedeljkov elektroizlov je namreč jasno pokazal, da je to neučinkovita in predraga metoda nadzora tujerodnih vrst rib. Ujetih jih je bilo le za vzorec oziroma večdestkrat manj kot na trnek.