Tiskane izdaje
Bruselj – Čeprav na lokalni ravni ni mogoče vplivati na socialno politiko države, je vloga mestne oblasti pri reševanju socialnih problemov ključna, menijo v belgijskem mestu Kortrijk. Ker vse več ljudi živi v pomanjkanju, so eno podžupansko mesto namenili boju proti revščini.
Številko 11.227 je bilo pred dobrim letom mogoče opaziti na panojih po belgijskem mestu, ki leži v provinci Zahodna Flandrija in ima okoli 75 tisoč prebivalcev. Podžupan Philippe De Coene, ki je bil med letoma 1994 in 1999 tudi evropski poslanec, priznava, da je šlo za predvolilno kampanjo, a da so »enkrat za spremembo na panoje postavili nekoga drugega kot županske kandidate«. Akcijo nadaljujejo kot promocijo programa. Podatek na panoju pomeni število ljudi, ki živijo v revščini in pomanjkanju v sicer eni bogatejših regij v Evropi.
»V mestu sta dve realnosti: tista, ki jo vidimo, je lepa in urejena, tista, ki je skrita, pa je njeno pravo nasprotje,« med pogovorom v Bruslju, kjer je tisti dan potekala konvencija o revščini in socialni izključenosti v organizaciji evropske komisije, nadaljuje podžupan Kortrijka. Denarno socialno pomoč prejema tretjina prebivalcev, med njimi je največ mladih, osemnajst odstotkov otrok živi v pomanjkanju. Pred desetimi leti jih je bilo trikrat manj.
Lokalni centri
»Vse, kar počnemo, počnemo, da bi ljudem izboljšali življenje. Če tega ni mogoče predvideti, se projekta niti ne lotimo,« zatrjuje podžupan, čigar prva naloga po lokalnih volitvah je boj proti revščini. »S tem smo reševanje socialnih problemov postavili na politični dnevni red,« poudarja.
V program se je doslej vključilo okoli 110 partnerjev. Med njimi so tako posamezniki, razna društva kot tudi podjetja. »Uspelo nam je privabiti celo naš nogometni klub, ki je eden najstarejših in tekmuje v belgijski prvi ligi,« nadaljuje De Coene. Znižali so članarino za otroke, ki si želijo tam trenirati, a jim družinski proračun tega ne omogoča, prav tako cene kart za ogled tekem, tako da je letno vstopnico mogoče kupiti za nekaj evrov.
Doslej so po podžupanovih besedah ustanovili tudi več lokalnih centrov za pomoč občanom. V enem na primer pomagajo glede socialnega varstva, tam deluje tudi otroški mediator. V drugem posredujejo pri najemu ali nakupu stanovanja, tako da so v vlogi posrednika, ki pa ne zaračunava provizije, medtem ko v tretjem pomagajo kupcem, ki se v kateri od trgovin znajdejo v težavah. Odprli so tudi mestni zdravstveni center, kjer oskrbijo vse, ne glede na njihov socialni in finančni položaj. Hkrati so vpeljali tako imenovane »mojstre za vse«, ki skrbijo za pomoč na domu. Za zdaj jih je okoli 24, ki priskočijo, ko občan potrebuje pomoč na primer pri zamenjavi žarnice ali pri katerem drugem tehničnem opravilu. Tedensko se v mestu vrstijo brezplačni tečaji računalništva in uporabe interneta. Po besedah De Coena je namreč pomembno, da »tudi tisti, ki so ostali zadaj, ne ostanejo izključeni«.
Za izvajanje tega socialnega programa namenijo okoli 32 milijonov evrov na leto, to je približno pet odstotkov občinskega proračuna. »Toda sem nisem prištel vsote, ki jo je občina dolžna zagotoviti za socialno varstvo. Če bi to upoštevali, je znesek veliko višji,« doda podžupan.
Nekje je treba začeti
Informacij o učinkih programa, kot pravi, še nimajo, ker načrte izvajajo nekaj mesecev, »a vidite lahko, da smo velikopotezni«. Čeprav se strinja, da zgolj z nekaj programi ne bodo odpravili revščine, je po njegovem »nekje treba začeti«. »Vem, da ne bomo rešili sveta, lahko pa rešimo nekaj ljudi,« zatrjuje.
Čeprav sta strategiji države in Evropske unije na socialnovarstvenem področju, kot pravi, »preveč abstraktni in predvsem daleč od ljudi«, bi ju bilo po njegovem vendarle nesmiselno zaobiti, zato se bodo vključevali v programe, ki jih bosta na tem področju izvajali, prav tako bodo poskušali pridobiti evropska sredstva za lasten program.
De Coene sicer pravi, da imajo za to zagotovljenega dovolj mestnega denarja, a se lahko zgodi, da bo vsesplošno varčevanje v Belgiji vplivalo tudi na njihove načrte. Proteste proti varčevanju, ki so izbruhnili na začetku meseca in se bodo nadaljevali tudi v prihodnjem, zato podpira.
Več kot sto tisoč ljudi je na bruseljskih ulicah sporočilo, da nasprotujejo ukrepom, ki jih je predlagala nedavno potrjena desnosredinska vlada pod vodstvom predsednika liberalne stranke Charlesa Michela. Napovedujejo zvišanje upokojitvene starosti, preklic usklajevanja plač z inflacijo in znižanje sredstev za zdravstvo in socialo.
»S krčenjem sredstev za socialno varstvo gredo v povsem nasprotno smer,« je kritičen podžupan Kortrijka. »Naš program za zdaj lahko izvajamo, a bi bilo bolje biti del širšega okolja, kjer imajo podoben odnos do teh vprašanj.«
