Evropska komisija (za zdaj) zavrnila pobudo iz ČS Polje

Pobudniki pozabili priložiti dokaze in fotografije v zvezi z divjimi odlagališči, a so napako že popravili.

tor, 15.03.2016, 06:00

Ljubljana – Evropska komisija ne namerava odpreti postopka preiskave, povezanega s pritožbo Združenja krajanov Sp. Kašelj-Podgrad-Zalog, da MOL in država na območju ČS Polje, še zlasti pa ob Ljubljanici in Savi ne poskrbita za odstranitev večjega števila divjih odlagališč (nevarnih) odpadkov.

To je pretekli teden sporočil Georges Kremlis iz generalnega direktorata za okolje pri evropski komisiji. Razlog je v tem, da je bila pritožba preveč pavšalna oziroma da ni bila podkrepljena z dokazi. Na primer z evidenco divjih odlagališč na območju te ČS, iz katere bi bila razvidna vsaj njihova lokacija in ocena količin ter vrst odpadkov. Prav tako ni bilo priloženega slikovnega gradiva niti pisne dokumentacije o pozivih na pristojne mestne ali državne organe, naj ukrepajo.

Hkrati so jih podučili, da evropska komisija na področju okolja nima lastnih preiskovalnih in inšpekcijskih organov, saj da so za praktično uporabo prava Evropske unije prvenstveno odgovorne države, ki so njene članice. Ukrepanje komisije v zvezi s specifičnimi primeri iz pritožb pa da je odvisno od narave primera, razlogov, na katerih temelji pritožba, in verjetnega učinka posredovanja komisije. Ker imajo omejene možnosti razpolaganja z viri, pa da je treba opredeliti tudi prednostne naloge komisije.

Smo pa mimogrede izvedeli še, da evropska komisija preiskuje več primerov ravnanja z odpadki v Sloveniji oziroma kršitev postopkov. Med njimi jih je kar nekaj povezanih s posamični odlagališči večjih dimenzij, pri drugih pa gre za sistem ravnanja z odpadki na splošno. Februarja so tako Sloveniji poslali obrazloženo mnenje zaradi »pomanjkanja načrtov za ravnanje z odpadki (pozitivna izjema so komunalni odpadki) in programa za preprečevanje njihovega nastajanja«. Zato so državo opozorili, naj v načrtih za ravnanje z odpadki, ki so v pripravi, »predvidijo tudi določbe o evidentiranju in sanaciji divjih odlagališč«.

Dokazila že poslali

Minka Jerebič, predsednica ČS Polje in Združenja krajanov Sp. Kašelj-Podgrad-Zalog, je povedala, da so napako že popravili in evropski komisiji takoj poslali vse pisne dokaze o neuspešni korespondenci z MOL in državo glede odstranjevanja divjih odlagališč in jo zasuli z obsežnim slikovnim gradivom kupov odpadkov na različnih lokacijah ter celo z njihovimi natančnimi geografskimi koordinatami. Čeprav bi za nekatere izmed odlagališč lahko rekli, da so majhna, saj gre le za majhne kupe, v oči bode njihova številčnost. Teh je namreč več deset. Je pa treba ob tem opozoriti na tiste, ki so jih odkrili v neposredni bližini vodovarstvenih območij (Jarški prod) oziroma v Krajinskem parku Zajčja dobrava ob vseh poteh in celo ob znaku za prepoved odlaganja odpadkov.

Eno večjih odlagališč, ki so ga v Zalogu odkrili ribiči (Marko Dimnik iz RD Vevče), pa govori o tem, kako država že več let noče ukrepati v zvezi z več sto kubičnih metrov velikem divjem odlagališču gradbenih odpadkov na brežini Ljubljanice, ki jih tja z vednostjo dveh kmetov navažajo nevestneži. Veliko jih je povsem prekrilo brežine in obrežno grmovje ter drevje, precej pa jih je končalo tudi v reki.

Jerebičeva upa, da bodo dokazi zdaj evropsko komisijo prepričali, da je nujno takoj odpreti primer divjih odlagališč ob Ljubljanici in Savi. In dodala, da jo bodo sproti obveščali o novoodkritih odlagališčih.

Odziv AAG

Na divja odlagališča iz ČS Polje se je odzvala tudi okoljska organizacija Alpe Adria Green (AAG). Tudi oni se strinjajo, da jih je na območju te ČS preveč. In to ne le tistih, ki so tam že dlje časa, temveč tudi tistih, ki so se pojavila znova. Menijo, da je vzdolž Ljubljanice in Save na obeh bregovih rek stanje katastrofalno. Prav tako v strugi potoka Studenčnica – ta je zasut s smetmi, v neposredni bližini pa podjetje Magg vanj odlaga gradbeni material s smetmi, asfaltom ...

Zatem našteva še odlagališča v Zg. Kašlju (Cesta Španskih borcev), v Sp. Kašlju (ob Ljubljanici, ob bajerju pod Debnjim vrhom), v Zalogu (v neposredni bližini Centralne čistilne naprave, kafilerije, podjetja Jata Emona in Mercatorjevih hladilnic), v Zadobrovi (za zapuščenimi hlevi Emone, ob avtocesti) in v Polju (pri Mercatorjevi trgovini in diskontu), kjer bi lahko bili tudi nevarni odpadki.

V AAG verjamejo, »da se teh divjih odlagališč iz pisarn v občini in na ministrstvu ne vidi, toda vidijo jih tam živeči krajani«. Po njihovem se po šestih mesecih z izjemo odvoza sodov z nevarnimi snovmi izpod Šentjakobskega mostu, katere je pretekli mesec odstranil DARS, ni zgodilo nič. Zato jih jezi, ker nihče od odgovornih ni sprejel ponudbe krajanov (dopis so jim posredovali 16. februarja), da jih odpeljejo na vsa divja odlagališča.

Tak odnos odgovornih po mnenju AAG samo potrjuje dejstvo, da ne opravljajo svojega dela, kot je treba, še manj pa v skladu z veljavno slovensko in evropsko zakonodajo.

Okoljska organizacija na koncu opozarja, da se bliža čas čistilnih akcij in vsakoletni projekt MOL »Za čisto Ljubljano«. Ker glavno mesto letos nosi naziv zelene prestolnica Evrope, po njihovem krajane zanima le, kdaj bodo odstranili smeti iz narave. AAG se sprašuje, kje so inšpekcijske službe in zakaj ne ukrepajo. In zakaj pristojno ministrstvo ne stori ničesar, kar malomarneži s pridom izkoriščajo. In zakaj imamo nov regijski center za ravnaje z odpadki in ali je Ljubljana upravičeno izbrana za zeleno prestolnico.

Primer dobre prakse

Da se lahko učinkovito ukrepa, dokazuje nedavno očiščen in po novem z ograjo zaklenjen del območja Metelkove v križišču te ulice z Masarykovo cesto. Po našem prispevku o gorah odpadnih steklenic, pločevink in morda celo odvrženih injekcij je namreč MOL »čez noč« poskrbela za divje odlagališče in zbirališče zasvojencev in brezdomcev, česar prej ni bila sposobna (ali voljna) več let.

ČS Center, ki je včeraj od ČS Vič prevzela štafeto zelenega ambasadorstva, pa bo naslednje tri tedne na svojem območju izvajala številne okoljske projekte. Upamo, da bo primeru Metelkove sledil še kakšen – denimo na degradiranem območju ob Masarykovi, kjer se je na odseku med Kotnikovo in Resljevo razrasel plevel, pomešan z odvrženimi odpadki.

Povezane novice

Nevarni kupi odpadkov ob Metelkovi
5. marec ob 06:00
Zeleno prestolnico Evrope zaradi divjih odlagališč zatožili EU – Eno nevarnejših je celo v središču mesta ...
Prijavi sovražni govor