Filmi odražajo svet, v katerem živijo mladi

Vesna Tripkovič, vodja festivala Zoom: Veliko otroških in mladinskih filmov, ogovori o osamljenosti, depresijah, ljubezenskih težavah, samopodobi.

Objavljeno
20. marec 2018 19.19
Andreja Žibret
Andreja Žibret

Ljubljana – Od danes do petka se bo v Pionirskem domu trlo mladih filmarjev in njihovih mentorjev, poteka namreč festival otroškega in mladinskega filma Zoom, ki je že drugič tudi mednaroden. Podelili bodo štiri klape: za najboljša slovenska otroški in mladinski film, enako tudi v mednarodni kategoriji. 

Najboljši avtorji bodo prejeli tudi nagrado 200 evrov. Kot pravi Vesna Tripkovič, vodja festivala Zoom in vodja oddelka za kulturo v Pionirskem domu, je Zoom eden redkih festivalov, na katerem mladi dobijo tudi povratno informacijo o svojem ustvarjanju, se lahko udeležijo delavnic, se srečajo s podobno mislečimi, izmenjajo izkušnje, za motivacijo pa dobijo tudi lepe nagrade. Na dopoldanskih delavnicah bo več kot 30 udeležencev, na popoldanskih projekcijah filmov pa je izjemen odziv, pričakujejo najmanj 60 obiskovalcev na projekcijo. 

Od kje ideja za festival Zoom?

Pobudo sta pred dvanajstimi leti dala filmski pedagog Marko Cafnik, ki je v Pionirskem domu poučeval filmsko vzgojo in takratni vodja kulturnega oddelka Bojan Martinec. Želela sta dati poudarek otroški in mladinski produkciji, ne profesionalni, in se povezala z mentorji filmskih krožkov in klubov. Pionirski dom je med prvimi v Sloveniji, ki otrokom daje možnost, da se predstavijo s svojimi lastnimi izdelki, ki jih ponudimo tudi na ogled. Običajno štiri- ali petčlanska žirija izbere najboljše. Zadnja leta smo se povezali z Rokom Govednikom, ki je dal pobudo, da gremo na mednarodne platforme in razširimo glas o festivalu po vsem svetu. 

Letos ste prejeli 3060 filmov iz vsega sveta, v konkurenco za izbor najboljšega se je uvrstilo 456 filmov iz Slovenije in tujine. Kako ste naredili selekcijo?

Filme dobivamo iz vsega sveta in vseh celin. Letos so prispeli filmi iz Irana, Afganistana, Indonezije, Severne in Južne Amerike, Rusije, Kanade, veliko jih je tudi iz balkanskih držav. Selektor je napovedal, da bo letos nekoliko več poudarka dal balkanskim državam. Prva selekcija so že pogoji, ki so objavljen ob razpisu: dolžina filma, predvsem pa mora biti avtor otrok ali mladostnik in tu jih odpade največ, prijavlja se namreč tudi veliko starejših avtorjev. Za otroški film morajo biti avtorji stari od 6 do 15 let, za mladinski pa od 16 do 19 let. V prihodnje smo se s selektorjem pogovarjali, da bomo morali narediti selekcijo filmov, pri katerih se res vidi, da je avtor otrok ali mladostnik in tistih, ki nastanejo v okviru filmskih krožkov ali delavnic. Na teh delavnicah jim studio ponudi že tako kvalitetno opremo in mentorje, da zaradi tega zelo izstopajo. Razlika je včasih zelo očitna. Žirija ima potem težko delo: ali nagraditi otroka z izvirno idejo, izdelek pa ne more biti profesionalen, ali pa skupino otrok, ki so se udeležili zelo profesionalne delavnice in je temu primeren tudi izdelek.    

Je bilo že od vsega začetka tolikšno zanimanje?

Ko je bil festival samo slovenski, je bila na Zoomu od 60 do 80 prijavljenih filmov na leto. Pretežno je bilo več osnovnošolskih kot srednješolskih. Med množico filmov na Zoomu je bila prepoznana danes priznana režiserka Sara Kern, kot samostojna ustvarjalka, pa tudi naš žirant Nace Zavrl, ki se ukvarja s filmsko teorijo. Kakšno leto je bilo veliko animiranih filmov, pa smo takrat zanje podelili posebno nagrado. Včasih so bili filmi zelo dolgi, pa smo se odločili omejiti minutažo. Vedno pa smo poskrbeli za odlično žirijo, sestavljeno iz visoko usposobljenih strokovnjakov na filmskem področju, ki se ni ponavljala. Otrokom veliko pomeni, da lahko svoj film vidijo na velikem platnu v Festivalni dvorani. Mnogi se prijavijo tudi večkrat.

Kakšnih tem se lotevajo mladi, kakšne stiske izražajo?

So zelo aktualni. Letos je veliko dokumentarnih filmov o beguncih, azilantih, nasilju, medvrstniškem nasilju. V slovenskih filmih se še posebno osnovnošolci ogromno ukvarjajo z ljubeznijo, odnosi in medvrstniškimi odnosi v razredu. Za razliko od pred 12 let danes veliko filmov prikazuje odvisnost od telefonov in interneta. Filmi dejansko odražajo svet, v katerem danes mladi živijo. Veliko filmov, otroških in mladinskih, govori o osamljenosti, depresijah, ljubezenskih težavah, o samopodobi. Presenetilo me je, da je dosti eksperimentalnih filmov, ki se poigravajo s tem, kaj mladostnik realno doživlja in kaj se mu dogaja v notranjosti, v primerih nasilja v družini in odvisnosti od interneta, ter kam to pelje. Sploh srednješolci to prikažejo zelo eksplicitno, na trenutke že strašljivo. Po načinu, kako to podajo, se vidi, da so veliko takih ali podobnih vsebin že videli ali doživeli.

Pripravljate tudi bogat spremljevalni program in delavnice, katera področja pri filmskem ustvarjanju mlade najbolj zanimajo?

Vsako leto se jim trudimo ponuditi nekaj novega. Med tradicionalnimi je že delavnica igre, ki jo večina otrok zagrabi z obema rokama. Nekateri so bolj tehnično usmerjeni, zato imamo tudi delavnico filmske produkcije, nekateri so bolj pišoči, imamo delavnico scenaristike. Letos kot novost ponujamo delavnico zvok v filmu, kako lahko zvok ustvari atmosfero filma. Povezali smo se s Sašom Kalanom, ki ima studio v naših prostorih in je naredil veliko filmske glasbe. Tako mladim razširjamo vidike filma. Tudi mentorjem, ki večinoma niso profesionalci in se s filmom ukvarjajo ljubiteljsko, bomo letos prvič ponudili izobraževanje. Analizirali bomo filme, kaj se gleda, kaj je dobro in kaj slabo, kako dvigniti nivo. Tu je še kar nekaj prostora za konstruktivne debate. Razmišljamo, da bi, tako kot pri literarnem festivalu tudi na filmskem področju vpeljali izobraževanja skozi vse leto.

Si je mogoče filme tudi kje ogledati?

Včasih, ko je bilo filmov manj, smo imeli na spletni strani Pionirskega doma, pod festival Zoom, objavljene vse, letos jih je preveč, zato bodo objavljeni samo zmagovalni. Lani so v Kinodvoru na njihovem Kinotripu kot predfilme zavrteli tudi nekaj naših zmagovalnih filmov. Sodelovali smo tudi z otroškim programom RTV Slovenija. Filme pa vedno vrtimo tudi na naših prireditvah in delavnicah, da lahko otroci vidijo, kaj njihovi vrstniki ustvarjajo na tem področju.