Galerija Cukrarna – grad v oblakih?

Ljubljana – Cukrarna, ki je spomeniško zaščitena že vrsto let, nezadržno propada. In to kljub številnim idejam, kako jo ne le ohraniti, temveč tudi prenoviti in revitalizirati. Težava je denar, ki ga MOL kot lastnica doslej ni hotela vlagati niti v redno vzdrževanje stavbe.

»Novejša« zgodovina 186 let stare stavbe, v kateri je bila nekoč tovarna sladkorja, se je začela konec prejšnjega stoletja, ko je družina Kosler vložila zahtevek za vrnitev nacionalizirane hiše. Denacionalizacijski postopek je trajal do srede preteklega desetletja, ko je MOL kot njena dotedanja skrbnica postala edina lastnica. Četudi je bila občina vseskozi zavezana skrbeti za spomeniško zaščiteni objekt, te dolžnosti ni izpolnjevala. V njej so kraljevali brezdomci, ki so zakrivili več požarov, a so jih gasilci vedno pravočasno pogasili. Mimoidoče in mimovozeče, na katere bi lahko s propadajoče strehe padel strešnik, pa je zaščitila tako, da je že pred več desetletji postavila zaščitne odre oziroma je del ceste ob Poljanskem nasipu kar zaprla. In tako je še zdaj.

Gluhi za opozorila

Kljub številnim opozorilom, zahtevam in odločbam varuhov kulturne dediščine ter inšpektorjev pa občina vse do danes Cukrarne ni zaščitila celovito. Prenova posameznih delov je bila le posledica novega Fabianijevega mostu, ki je nekdaj povezane objekte presekal na dva dela. Od leta 2009 imamo tako staro Cukrarno le še na vzhodni strani tega mostu, na zahodni pa je ostala palača ob Ambroževem trgu 3. V njej so statično sanirali in v grobem utrdili zidove (manjka zunanji omet) ter na novo prekrili streho. V notranjosti je še niso dokončno uredili, četudi naj bi vanjo vselili del mestnih služb oziroma oddelkov.

Na zahodni strani večjega dela Cukrarne pa je namesto občine za najnujnejšo prenovo poskrbel Jože Anderlič (kot izravnalni ukrep za odstranitev Kolizeja). Toda položil je le nove strešnike in žlebove ter na grobo ometal del fasade. Ker na okenskih odprtinah ni novih oken niti provizorične zaščite, je zamakanje preprečil zgolj deloma. V preostalih delih Cukrarne je občina samo zaprla dostope vanjo, odstranila nekaj zelenja, ob njej pa uredila kolesarsko stezo. Sicer pa povsod zevajo okenske odprtine s polomljenimi okvirji ali brez njih, ponekod manjkajo žlebovi in strešniki, marsikje so v strehi velike luknje. Uničene so tudi strešne obrobe.

MOL se zaveda, da mora s spomenikom nekaj narediti, a načrta prenove in revitalizacije potekata zelo počasi. Aprila 2009 je razpisala natečaj za celovito ureditev območja Cukrarne in Ambroževega trga z obrežjem Ljubljanice in arhitekturno zasnovo upravnega središča, oktobra istega leta pa podelila prvo nagrado elaboratu arhitekta Marka Studna s soavtorji. Ti so predvideli, da bi Cukrarno prenovili in povezali z novo upravno palačo za njo. V tej bi v zgornjih prostorih uredili pokrajinsko upravo, v pritličju pa protokolarni dostop oziroma preddverje na poti do upravnega središča ali do prireditvenega prostora v reprezentativni dvorani izpraznjene Cukrarne. Zatem je prvonagrajeno podjetje Scapelab pripravilo projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki ga bodo to sredo predstavili tudi v galeriji Kresija.

Načrt financiranja

Kdaj bo občina projekt začela uresničevati, bo odvisno predvsem od denarja. Če pogledamo mestni načrt razvojnih projektov, je jasno, da gre za zahteven in drag projekt. Kot celovitega ga poznamo pod imenom Ena hiša. Ker poleg prenove Cukrarne zajema tudi gradnjo novih objektov v njeni okolici in ureditev Ambroževega trga, ki bi po občinskih ocenah lahko stala okoli 142 milijonov evrov, je ta razdeljen na več etap.

Prva in verjetno edina izvedljiva je tista, ki jo vodijo kot projekt ureditve galerije Cukrarna. Ocenjena vrednost je 13,2 milijona evrov, pri čemer bi objekt najprej statično sanirali (temelji, stene, medetažne konstrukcije, ostrešje), na novo uredili vse napeljave (prezračevanje, gretje, električna napeljava …) in dostope do objekta. Po podatkih mestnega proračuna za lani in letos ter občinskega načrta razvojnih projektov do leta 2017 in naprej je obnova Cukrarne predvidena v letih 2014 in 2015, končali bi jo leto pozneje.

Pri podrobnejšem pregledu proračuna pa opazimo, da bi moralo biti pred začetkom del izpolnjenih več pogojev. Predvsem je vprašanje, ali se bo uresničil načrt financiranja, ki predvideva, da bi MOL zagotovila 5,33, država 1,18, EU pa skoraj 6,7 milijona evrov. Medtem ko je občina načrtovala, da bi po 445 tisočakih, kolikor jih je lani porabila za študije in projektno dokumentacijo, letos prispevala še 1,86 milijona, prihodnje leto 1,66 in leta 2016 skoraj 1,29 milijona evrov, pa državna in evropska sredstva še niso zagotovljena. Če prihodnje leto ne bo predvidene prve evropske tranše (gre za 5,54 milijona evrov), bi že začeti projekt lahko obtičal oziroma bi ga težko nadaljevali. Sploh ker je tudi država napovedala, da se bo zaradi varčevanja odpovedala številnim naložbam. Niti ni pričakovati, da bi celotno breme nase prevzela že močno zadolžena občina.

Ukrepanje varuhov dediščine

Konservatorka Irena Vesel Kopač z ZVKDS, ki skrbi za spomeniški nadzor nad Cukrarno, je občino doslej že večkrat opozorila na neprimeren odnos do kulturnega in zgodovinskega spomenika (zanj je bila stavba prvič razglašena leta 1990). Na republiški inšpektorat za kulturo in medije je tako marca 2012 poslala prijavo o poškodbah na strehi Cukrarne. Ta jo je decembra istega leta obvestil, da je občini izdal odločbo, po kateri mora v najkrajšem možnem času oziroma v treh mesecih od vročitve odločbe opraviti nujna vzdrževalna dela na strehi. Več mesecev se ni zgodilo nič, potem pa je Kopačeva aprila lani v vednost prejela dopis, s katerim je inšpektorat občino opozoril, da mora zahtevano izvesti v naknadnem roku – v dveh mesecih.

Namesto obvestila, da je MOL izvedla vzdrževalna dela, je Kopačeva konec maja lani dobila odgovor občine, »da je pridobila mnenje o materialno-tehničnem stanju Cukrarne, da izdeluje projekte za celostno prenovo in da je za leto 2014 rezervirala sredstva za prenovo«.

Cukrarna je zatem brez zaščite ali nujnega popravila preživela zimo in dočakala letošnjo pomlad. Zavod za varstvo kulturne dediščine je v upanju, da se bo prenova začela, občini kot investitorici projekta Ena hiša izdal kulturnovarstveno soglasje za ureditev galerije Cukrarna po projektu, ki ga je izdelal Scapelab pod vodstvom odgovornega projektanta Marka Studna.