Tiskane izdaje
Ljubljana – Čeprav so na občini še avgusta nekaterim meščanom obljubljali, da bodo že jeseni začeli dolgo načrtovano prenovo Gallusovega nabrežja, se ta odmika v prihodnji dve leti. Pri tem so stanovalci nabrežja načeli zanimivo vprašanje o protipotresni obnovi objektov v Stari Ljubljani.
Medtem ko je večina nabrežij Ljubljanice znotraj notranjega cestnega obroča v preteklih letih že zaživela v osveženi podobi, večji del Gallusovega nabrežja na to še čaka. Kot je razvidno tudi iz korespondence na mestnem portalu pobude meščanov, so na MOL prenovo tega nabrežja obljubljali že za leto 2015, v rebalansu letošnjega proračuna pa je zanjo zagotovljen skoraj milijon evrov.
A ta sredstva letos še ne bodo porabljena. Čeprav so še avgusta na MOL tamkajšnjim stanovalcem in drugim občanom odgovarjali, da se bo prenova začela letos in da že poteka izbor izvajalca, so zdaj napovedi znova zamaknili. Kot so na naša vprašanja odgovorili na oddelku za gospodarske dejavnosti in promet (OGDP), je za letos predvidena objava javnega naročila, izvedba obnove pa »po končanem postopku javnega naročila predvidoma prihodnje leto – odvisno od vremenskih razmer«. Tudi podatka, koliko časa bo prenova trajala, nismo dobili. »Rok izvedbe bo odvisen od obsega del,« so odgovorili na občini. Podatki iz osnutkov mestnih proračunov za leti 2017 in 2018 sicer nakazujejo, da se bo prenova zavlekla vsaj v zadnje mesece prihodnjega leta, če ne celo v leto 2018, saj so na občini ob 400.000 evrih v letu 2017 tudi v letu 2018 predvideli dodatnih sto tisočakov »za dokončanje ureditve Gallusovega nabrežja«. Na OGDP prav tako niso hoteli razkriti podatka o ocenjeni vrednosti predvidene prenove.
Odstranjevali bodo
Prenovo so zasnovali v ateljeju Vozlič arhitekti. Po besedah Vesne Vozlič Košir gre za nadaljevanje prenove, kot je bila izvedena že od Šuštarskega mostu proti Zoisovi cesti. V delu, kjer so nekateri gostinci zdaj postavljali dvignjene lesene podije, je predvidena v tla spuščena lesena površina, tudi za zaščito mogočnih kostanjev, ki rastejo na obrežju. Kot je pojasnila sogovornica, so pripravili obširno dendrološko študijo in na tej podlagi predlagali, da se nenačeta drevesa ohranijo, sicer pa dosajajo. »Odstranjena bodo tista drevesa, ki niso funkcionalna, so bolna ali so bila poškodovana med žledom,« je povedala.
Parkiranje za stanovalce
Ni posluha za protipotresno obnovo
Ob napovedani prenovi Gallusovega nabrežja so nekateri stanovalci dali pobudo, da bi hkrati izvedli tudi ojačanje in izolacijo temeljev hiš na nabrežju, s čimer bi preprečili zamakanje in izboljšali potresno stabilnost objektov. V uredništvo smo dobili pismi dveh stanovalcev, razočaranih zaradi neodzivnosti občinskih uradnikov. »Stanovalci smo pripravljeni po dogovoru z MOL soinvestirati v ojačanje temeljev, če tudi oni prispevajo svoj delež za kulturni spomenik, ki ga vsi radi fotografirajo,« je zapisal eden od občanov, ki predlaga, da bi ukrepe, ki povečajo potresno varnost stavb, uvrstili v projekt Ljubljana, moje mesto, v okviru katerega občina sofinancira obnove fasad in streh v mestnem središču. Na MOL pravijo, da so s pobudami seznanjeni in da »pogovori o tem še potekajo«.
Kako pomembna je protipotresna prenova, se je znova pokazalo ob avgustovskem uničujočem potresu v osrednji Italiji. Po nekaterih ocenah bi bilo v primeru tako močnega potresa v Ljubljani porušenih več kot 2500 stavb. Marjana Lutman, vodja odseka za stavbe in potresno inženirstvo na Zavodu za gradbeništvo Slovenije (ZAG), pravi, da je potresna nevarnost v Italiji sicer večja kot pri nas, a potres take moči ni izključen niti pri nas, kar dokazuje tisti, ki je Ljubljano prizadel leta 1895. Posledice tako močnega potresa v Stari Ljubljani bi bile lahko »zelo resne« oziroma podobne kot v Italiji, saj je gradnja primerljiva z italijansko - visoke srednjeveške stavbe. Pri tem je treba razlikovati med stavbami, ki so neutrjene (te so se v Italiji rušile) ali so jih posamezni ukrepi v preteklosti še oslabili (mehke etaže v pritličju, velike izložbe, slabenje nosilnih zidov ali odstranjevanje zidov), in tistimi, ki so bile ustrezno utrjene; večina takšnih je v Italiji ostala nepoškodovanih.
Stabilni temelji so osnova
Zato je izvajanje ukrepov za utrjevanje oziroma izboljšanje potresne odpornosti stavb še toliko bolj pomembno. Če strokovnjaki v primerih, ko ojačitev objekta preseže 30 odstotkov stroška novogradnje, priporočajo nadomestno gradnjo, pri spomeniško zaščitenih stavbah v Stari Ljubljani te opcije ni. »Tu mora biti vsak strošek sprejemljiv,« pravi Lutmanova. Po njeni oceni bi bil strošek protipotresne sanacije v starih ljubljanskih hišah okoli 300 evrov na kvadratni meter stanovanja. Kot pojasnjuje, je kot ukrep za izboljšanje protipotresne zaščite možno injektiranje kamnitega zidovja, ki poveže sloje zidovja med seboj, če to ne zadošča, se lahko uporabijo armaturne mreže na obeh straneh zidu in se jih obetonira, možno je tudi sidranje medetažnih konstrukcij na zidovje. Ključno pa je temeljenje, dodaja Lutmanova: »Treba je zagotoviti stabilnost, dovolj široke temelje, sploh če so težave s posedanjem, ker to lahko povzroči pokanje zidov.«
V ZAG podpirajo pobudo, da bi se tovrstni ukrepi sofinancirali tudi v okviru projekta Ljubljana, moje mesto. »Gradbeni konstrukterji k temu nagovarjamo že ves čas. Prenove v smislu estetskega izboljšanja je treba povezati z energetskimi prenovami in ukrepi za izboljšanje potresne varnosti,« poudarja Marjana Lutman.
Na vprašanje, kakšno je njihovo stališče do predloga, da bi razširili nabor ukrepov v okviru projekta Ljubljana, moje mesto in vanje vključili tudi ukrepe za protipotresno zaščito, nam na občini niso odgovorili. »Lepe fasade in prenovljene strehe ne zadoščajo za ohranitev stare podobe mesta, ampak je to treba narediti pri temeljih, ki jih občasno akterji projekta Ljubljana, moje mesto zanemarjajo,« pa je zapisala stanovalka Gallusovega nabrežja.
