Tiskane izdaje
»Geji, lezbijke, biseksualci in transseksualci smo tukaj! Ne umikamo se. Celo vedno več nas je. Za svobodo ne potrebujemo dovoljenja, zahtevamo pa enakost za vse,« je odmevalo na Paradi ponosa, ki je pozno popoldne, v spremstvu številnih varnostnikov in policistov, potekala po ljubljanskih ulicah. Minila je brez incidentov.
Udeležence, ki so po ljubljanskih ulicah nosili transparente z napisi »Molk ni rešitev«, »Kdor želi, naj se poroči!«, »Ne sovraži«, je pozdravil ljubljanski župan Zoran Janković, častni pokrovitelj dogodka, ki je bil tudi edini politik na paradi.
Predsednica Društva Parada ponosa Nina Hudej je povedala, da drugih politikov letos niso vabili. Kot je pojasnila, je nenaslavljanje političnih akterjev posledica razočaranja nad politiko, ki po padcu družinskega zakonika na področju sistemske diskriminacije lezbijk, gejev, biseksualnih in transseksualnih oseb ni naredila ničesar.
Letošnje sporočilo parade je po besedah Nine Hudej, da so drugače spolno usmerjeni posamezniki tukaj, da se ne umikajo, da jih je vedno več in za svobodo ne potrebujejo dovoljenja, zahtevajo pa enakost za vse.
Suzana Tratnik, pisateljica in aktivistka, je spomnila na začetke slovenskega gibanja LGBT, ki letos praznuje trideset let. Leta 1984 je v Ljubljani potekal prvi festival Magnus z naslovom Homoseksualnost in kultura. Prvo parado pri nas pa so organizirali leta 2001 kot odziv na nestrpno in žaljivo ravnanje osebja v enem od ljubljanskih lokalov. »Potem so začele padati domine. Polagali smo velike upe v demokracijo, a smo bili pogosto razočarani. Še posebno po padcu družinskega zakonika. A boj nadaljujemo. Tukaj smo in verjamemo, da nam bo uspelo,« je povedala Suzana Tratnik in vzbudila aplavz med udeleženci.
Zelo čustven je bil nastop Matjaža Konvalinke, profesorja matematike, moža, očeta in geja. Najprej je med udeleženci pozdravil svojega moža, nato še njuno šestletno hčer. Spomnil je na začetke boja za enakopravnost istospolno usmerjenih posameznikov v Sloveniji in na njun osebni boj za otroka, ki sta si ga s partnerjem tako želela. »Ne obupajte,« je naročil množici.
V tednu Parade ponosa so v Ljubljani, Mariboru in Kopru pripravili več delavnic, kulturnih prireditev, pogovornih ter zabavnih večerov.
Kot prvo parado ponosa v svetu štejejo protest iz leta 1969, ko se je ameriška skupina gejev in lezbijk uprla racijam in nasilju policistov v Stonewallu v New Yorku. Od takrat jo prirejajo po vsem svetu kot spomin na ta dogodek, opozorilo na diskriminacijo istospolno usmerjenih ter za proslavo različnosti in promocijo strpnosti.
