Gostilna dela gre v Domžale

Učna delavnica za mlade iz ranljivih skupin je odprla podružnico v objektu na Ljubljanski 64 nasproti domžalske občinske stavbe.

Objavljeno
08. november 2016 17.23
Janez Petkovšek
Janez Petkovšek
Domžale – V opuščenem skladišču za nekdanjo upravno stavbo Napredka na Ljubljanski 64 v Domžalah je danes začelo delovati novo socialno podjetje v domžalski občini. V njem bo svoje prostore odprla učna delavnica Gostilna dela, ki bo delovala po enakih principih, kot že skoraj šest let deluje v Ljubljani na Poljanski cesti.

V pogovoru z gonilnima silama Gostilne dela Karlom Destovnikom in Tito Destovnik (slednja je direktorica in vodja programa učnih delavnic tako v Ljubljani kot Domžalah) nas je zanimalo, zakaj sta se odločila za prihod v Domžale in zakaj prav na opisano lokacijo. Povedala sta, da sta dobila povabilo Tatjane Markelj Pečečnik, ki je lastnica nekdanjega Napredkovega upravnega kompleksa nasproti domžalske občinske stavbe. Predlagala jima je, da bi lahko najela prazen in že dlje časa neizkoriščen prostor v pomožnem objektu v začelju reprezentančne stavbe, kjer zdaj poleg banke delajo še odvetniki (prej je bil zgornji del namenjen upravi trgovskega podjetja Napredek oziroma Vele, spodnji pa je bil trgovina s pohištvom).

Večji prostori kot v Ljubljani

Ker se je učna delavnica Gostilna dela (v njej v gostinskih spretnostih učijo mlade iz ranljivih skupin – zlasti invalide) v Ljubljani »prijela« in po besedah Tite Destovnik posluje dobro, so že nekaj časa razmišljali, da bi nekje v Ljubljani odprli še eno izobraževalno gostilno tega tipa. Ko so dobili ponudbo iz Domžal, niso oklevali in so se dogovorili za najem 150 kvadratnih metrov velikega prostora za 50 do 60 gostov, ki bodo k njim prišli na malico ali kosilo. V gostilni, ki je mimogrede precej večja od ljubljanske, bodo namreč za začetek delali od ponedeljka do petka le od 8. do 16. ure.

V okviru tržnega najema so dobili tudi več deset kvadratnih metrov velik prostor na lesenem podestu, kjer bo spomladi urejen letni vrt, že zdaj pa bodo tja postavili kakšno mizo za kadilce in bodo gostom lahko stregli tudi na prostem. Prav tako imajo urejen dostop do gostilne tudi za invalide na vozičkih in 10 parkirnih prostorov na zunanjem parkirišču ob stavbi.

Lokalno povezovanje

Da bi primer dobre prakse socialnega podjetja širili po Sloveniji, so se v Domžalah že začeli povezovati z lokalnimi organizacijami in dobavitelji hrane (sveža zelenjava, sadje, meso ...), predvsem pa si želijo, da bi zaposlili mlade iz lokalnega okolja in jih v gostilni med delom usposabljali tako teoretično kot praktično v kuharskih in natakarskih veščinah.

Ob petih redno zaposlenih bo na usposabljanju redno od tri do šest mladih, ki bodo skrbeli tako za goste, ki bodo prihajali v gostilno, kot tudi za pripravo malic in kosil, ki jih bo to socialno podjetje vsakodnevno dostavljalo podjetjem v bližnji okolici. Če se bo njihov koncept zdrave sezonske hrane brez ojačevalcev okusov »prijel«, ne izključujejo niti dostave hrane na dom posameznikom.

Ponudba hrane bo podobna tisti v Ljubljani. To pomeni, da bodo vsak dan pripravljali po eno vegetarijansko juho, mesno enolončnico, glavno mesno, ribjo in vegetarijansko jed, solatni krožnik in sladico. Pri zadnji je pomembno to, da je bodo vedno pripravljali sami in ne kupovali, pri drugih jedeh pa, da nobena ne bo iz zamrznjenih programov. Cene bodo po mnenju direktorice zmerne, saj bo stala enolončnica 5,5 evra, glavna jed pa sedem evrov.

Zanimiv interier

V gostinskem lokalu najbolj v oči pade notranja oprema. Vsi stoli in mize so namreč iz programa obnovljenega starega pohištva – kupili so jih pri fundaciji Vincenta Drakslerja v Kranju, ki je sicer znana ustanova za zdravljenje in pomoč odvisnikom ter njihovim svojcem. Tudi sicer gre le za en velik odprt prostor brez notranjih vrat. Gostje bodo tako videli, kaj počne kuhar v moderno opremljeni kuhinji, ki jo od miz loči le velik točilni pult. V manjšem delu je urejen še kotiček za otroke, v sanitarijah pa je celo prostor za previjanje dojenčkov.

Tita in Karl Destovnik pričakujeta, da bodo na dan v kuhinji pripravili od 120 do 150 obrokov. Na vprašanje, ali se ne bojijo, da jih okolje ne bo sprejelo tako kot v Ljubljani, pa sta dejala, da bodo za začetek »tipali« in se sproti prilagajali potrebam. Med drugim bodo skušali zunaj trenutno predvidenega delovnega časa prostor oddajati za razne delavnice, srečanja, pogostitve, praznovanja.