Gradbišče Kozolca II sameva, vendar investitorjev ne skrbi

Že zdaj je jasno, da Gradis G ne bo ujel pogodbenega roka za končanje del, ki se izteče 11. julija.

Objavljeno
21. marec 2014 14.20
Posodobljeno
22. marec 2014 14.00
Janez Petkovšek, Ljubljana
Janez Petkovšek, Ljubljana
Ljubljana – Na gradbišču parkirne hiše Kozolec II, ki jo v javno-zasebnem partnerstvu gradita mestna občina in delniška družba ZIL Inženiring, že več kot tri tedne ni nikogar. Kljub temu sta nam oba partnerja zagotovila, da je nastal le »zastoj« in da bosta projekt dokončala z manjšo zamudo.

Teja Mankoč Šolar, pomočnica direktorja podjetja ZIL Inženiring, je za Delo povedala, da kljub zapletom z bančnim jamstvom za dobro izvedbo del – poročali smo že, da je Gradis skupina G kot izbrani izvajalec zagotovil le tri- namesto zahtevano 10-odstotno garancijo – investitorja (še) ne razmišljata o prekinitvi izvajalske pogodbe ali celo o razdrtju pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu.

Kdaj bodo nadaljevali delo

Na vprašanje, kdaj bomo na gradbišču spet videli delavce, smo najprej dobili odgovor, da bodo delo nadaljevali kmalu, po našem vztrajanju, naj bodo natančnejši, pa, da še pred iztekom tega meseca. Še pred začetkom del s sedanjimi izvajalci bo ZIL plačal neporavnane obveznosti.

Pri nadaljevanju projekta jim bo v veliko pomoč tudi že davno sklenjen dogovor, da se Gradisovim podizvajalcem, ki so nominirani, za delo plačuje po opravljenih in potrjenih »situacijah«. Mankočeva je sicer priznala, da v pogodbi predvidenega roka gradnje, to je 11. julij, ne bodo ujeli, je pa prepričana, da zamuda ne bo daljša in da bo delo končano še poleti.

Povedano drugače, tehnični pregled je predviden po zaključku gradnje oziroma konec poletja. Če ne bo večjih zahtev za odpravo pomanjkljivosti ali napak, bi uporabno dovoljenje lahko dobili jeseni. Prodaja parkirnih prostorov pa bi stekla šele, ko se bo občina dokončno izrekla, v kolikšnem obsegu bo uveljavljala predkupno pravico na parkirnih prostorih (po osnovnem dogovoru iz pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu ji pripada najmanj 95 od 249 prostorov).

Ko bo občina to storila, bo ZIL preostala mesta prodal na trgu. Teoretično bi občina lahko kupila vse, a je verjetneje, da bosta dve etaži javni, ena pa zasebna, torej enako, kot je v že zgrajeni garažno-parkirni hiši Kozolec I, s katero si bo nova garaža delila uvoz in izvoz.

Cena še ni znana

Mankočeva o ceni garažnega prostora ni hotela govoriti, saj v partnerski pogodbi piše, da bo ta »določena po končani gradnji z upoštevanjem vseh stroškov pri projektu«. Za nekakšno orientacijo tako lahko uporabimo le »lastno ceno«, o kateri smo pisali lanskega maja. Takrat je znašala 20.900 evrov brez DDV.

Kot smo lahko videli ob ogledu gradbišča, je Gradis G s svojimi podizvajalci do zdaj izkopal gradbeno jamo, jo s posebnim sistemom sidranja in pilotiranja (po sistemu jet-ground) statično utrdil in zaščitil obodne stene ter zabetoniral streho nad polovico tretje podzemne etaže. Hkrati je s svojimi temelji statično okrepil sosednji objekt ob Slovenski cesti 51, ki je bil zgrajen pred več kot dvesto leti in temeljev, kot jih zahteva sodobna gradbena stroka zaradi protipotresne varnosti, sploh ni imel.

Če povzamemo, v dobrih štirih mesecih bi morali izvesti še približno dve tretjini gradbenih del, pa tudi vsa obrtniška in inštalacijska dela ter zunanjo ureditev s parkom in 600 kvadratnih metrov velikim poslovnim paviljonom vred.

Koliko betona je potrebnega, dokazuje že sama površina nadzemne ploščadi, ki bo merila skoraj 1800 kvadratnih metrov. Če jo pomnožimo s štirimi armiranobetonskimi ploščami, debelimi vsaj pol metra, in če prištejemo še vse podporne stebre, potem je jasno, kako velik strošek v 5,55 milijona evrov vrednem projektu pomeni samo betoniranje.

Umik ni več mogoč

Skratka, ZIL je v garažno-parkirno hišo doslej vložil že toliko denarja, da iz projekta ne more več izstopiti. Zato je bojazen, da ga ne bi dokončali in začeli tržiti, po zagotovilih Mankoč Šolarjeve odveč. Po njenih besedah je namreč že zdaj dovolj interesentov za nakup garažnega prostora iz bližnje in širše okolice.

Četudi pogodba o javno-zasebnem partnerstvu vsebuje določilo, da sporočila za javnost oziroma odgovore na novinarska vprašanja pripravlja MOL, jih od občine do konca redakcije kljub večdnevnemu čakanju nismo dobili.

Na začetku leta, ko so še pričakovali, da bo gradnja končana v roku, pa so zapisali, da je po pogodbi izvajalec za vsak dan zamude dolžan naročnikoma plačati pol odstotka končne vrednosti pogodbenih del (oziroma največ deset odstotkov vrednosti del).