Tiskane izdaje
Ljubljana – Fakulteta za socialno delo, ki ima ob Topniški 31 svoje prostore in dom za študente, je v sporu s sosedi iz blokov na Topniški 33, 33 a, b in c. Ob nameščanju novih klimatskih in prezračevalnih naprav je namreč zagotovila le protihrupno zaščito za domske uporabnike, na sosede pa »pozabila«. In to kljub pozivom, naj to stori še pred začetkom obratovanja. Ker poleti zaradi hrupa niso mogli spati, zdaj ljubljanski univerzi grozijo s tožbo.
Kot je razvidno iz dokumentacije, je univerza kot formalna investitorka gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo objekta med študentskim domom na severni in bloki na južni strani dobila že leta 2014, nakar ga je podaljšala še za dve leti (do 24. februarja 2016). Lani se je gradnje lotila, delo pa končala spomladi letos. Aprila je namreč predložila projekt izvedenih del (izdelovalec Studio Kalamar), prav tako dokazila o zanesljivosti objekta, ki so upravno enoto prepričala, da »so bili upoštevani predpisani ukrepi, s katerimi bodo preprečeni oziroma na najmanjšo mero omejeni vplivi, ki jih utegne povzročiti objekt sam po sebi oziroma z uporabo v svoji okolici«. Objekt je dobil uporabno dovoljenje 16. junija, pravnomočno pa je od 22. junija.
Zaradi vročega poletja so se omenjeni sosedje, katerih spalnice so obrnjene proti manj kot 20 metrov oddaljenim klimatskim in prezračevalnim napravam, začeli pritoževati, češ da ne morejo spati zaradi hrupa, ki ga te povzročajo. Oziroma, da morajo imeti zaradi njih zaprta okna in se kuhati v zaprtih prostorih, namesto da bi jih zračili. Zato so univerzo oziroma fakulteto za socialno delo prek upravnika (Metalka, stanovanjske storitve) začeli konec junija opozarjati, naj poskrbi za protihrupno zaščito okoli omenjenih naprav na vrhu strehe. Ker se na dopise niso odzvali, hrup pa se je poleti z vse hujšo vročino menda le stopnjeval, so jim 5. septembra poslali zadnji poziv za ukrepanje.
Razdalja med objektom s klimatskimi napravami in bloki je res majhna. Foto: Janez Petkovšek/Delo
Očitki stanovalcev
V dopisu, v katerem so zagrozili tudi s tožbo, so navedli, da so pridobili poročilo o prvem ocenjevanju hrupa, ki ga je izvedlo podjetje ZVD. Več deset etažnih lastnikov v šestnadstropnih blokih, katerih spalnice so obrnjene proti spornim napravam, je ugotovilo, da poročilo temelji na napačnih predpostavkah. Blok ob Topniški 33 a je namreč v drugem območju varstva pred hrupom in ne v tretjem, kot piše v poročilu. Poleg tega stanovalci trdijo, da so bile kršene določbe uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa za drugo območje. Po njih namreč novi vir hrupa ne bi smel povzročati čezmernih obremenitev, če pred posegom celotna obremenitev območja varstva pred hrupom ni bila presežena. V primeru prenove objekta omenjene fakultete pa se je po prepričanju najbližjih sosedov zgodilo prav to.
Očitali so jim celo, da so prve meritve izvajali v času, ko naprave sploh še niso delovale s polno močjo (le na drugi od treh stopenj), kar lahko pomeni, da je bil hrup v najbolj vročih poletnih mesecih še hujši. Kar da dokazujejo tudi meritve ob nižji obremenitvi. Zgornjo dnevno mejo 52 decibelov so presegli za en decibel, večerno, ki znaša 47 decibelov, pa za dva. Še huje je bilo po trditvah stanovalcev ponoči, saj je takrat dovoljenih le 42 decibelov, naprave pa so delovale z enako močjo kot druge dele dneva, kar izhaja tudi iz opravljenih meritev. Sicer pa menijo, da bi morali hrup izmeriti na fasadi pred vsakim stanovanjem. In da niso upoštevali dejstva, da hrup narašča z višino, kar pomeni, da je v stanovanjih v višjih nadstropjih še večji kot v pritličju in najnižjih nadstropjih.
Stanovalci okoliških blokov zahtevajo, da klimatske naprave prekrijejo s protihrupno zaščito enako, kot tiste na zgornjem levem kotu strehe. Foto: Janez Petkovšek/Delo
Odgovor univerze
Ker so univerzi zagrozili s tožbo, če jih v osmih dneh ne bo obvestila, ali bo postavila protihrupno zaščito ali drugače omejila hrup, je ta končno pripravila formalni odgovor. V njem je glavna tajnica univerze Mihaela Bauman Podojsteršek zapisala, da so rekonstrukcijo objekta izvedli po veljavnem gradbenem dovoljenju in da je bil elaborat z oceno hrupne obremenitve izdelan na podlagi »takrat veljavne zakonodaje« in razpoložljivih podatkov v fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. In da je marca 2012 za celotno območje okoli fakultete za socialno delo po OPN MOL veljala tretja stopnja varstva pred hrupom. In da sprememba OPN MOL, sprejeta decembra 2015, ne more vplivati na elaborat, izdelan precej prej. Zato zavračajo očitke, da povzročajo preveč hrupa in da je ta za tamkajšnje razmere neobičajen. Dodali so, da so prav zaradi okoliških stavb že pri gradnji določili, da morajo biti prezračevalne naprave kakovostne in da proizvajajo čim manj hrupa. In zagotovili, da fakulteta skrbi, da naprave zunaj delovnega časa (zvečer, ponoči in ob dela prostih dneh) delujejo na minimumu. S tem sosedom zagotavljajo primerne bivalne razmere, obenem pa skrbijo za gospodarno rabo energije.
Terenski ogled
Ob ogledu spornih naprav smo najprej opazili, da so poskrbeli le za protihrupno zaščito svojih študentov. Od prvih oken v študentskem domu so namreč klimatske naprave oddaljene le šest metrov, a so obdane tako z zaščitnimi stenami kot streho. Na strani, ki gleda proti blokom, tovrstne zaščite ni. Od prvih atrijev so oddaljene 15, od oken pa 18 metrov. Zato smo vodstvo univerze vprašali, zakaj so za svoje poskrbeli, za bližnje sosede pa ne. In jih spomnili, da je tovrstnih klimatov na strehah po Ljubljani vse polno, a da so ti na vrhu stolpnic in niso moteči, pri njih pa so na višini drugega nadstropja, bližnji stanovanjski bloki pa imajo po šest nadstropij.
Od spodaj se problema ne vidi, občasno le sliši. Foto: Janez Petkovšek/Delo
Ker so nekateri stanovalci potrdili, da bodo prehrupnega soseda tožili ter zahtevali meritve hrupa pod polno obremenitvijo klimatov, smo vodstvo univerze vprašali še, ali jih ne skrbi, da bi pravdo na sodišču izgubili ter zakaj problema elegantno ne rešijo tako, da izvedejo okoli 5000 evrov vredno protihrupno zaščito (stanovalci menijo, da bi to lahko uveljavljali kot reklamacijo pri izvajalcu, češ da ni upošteval zakonodaje o hrupu v urbanih bivalnih okoljih). Vprašali smo še, ali bodo v tej zadevi »šli na nož«, ali pa bodo enako kot za študente poskrbeli tudi za sosede.
Drugi odgovor
Odgovorili so nam, da je bila zaščita, ki so jo navedli, izvedena po projektni dokumentaciji in veljavni zakonodaji zaradi »neposredne bližine študentskega doma«, ki je sicer namenjen študentom vseh fakultet in akademij ljubljanske univerze, ne le fakultete za socialno delo. Drugače pa da je glede stanovanjskih objektov, ki so po njihovem pač »bolj oddaljeni«.
Pojasnili so še, da so poleti šele zaključevali dela in objekt še ni obratoval, zato hrupa niso mogle povzročati naprave na fakultetni stavbi. Zatrdili so, da je fakulteta začela objekt uporabljati šele septembra, ko tudi potrebe po hlajenju ni bilo več. Na koncu so obljubili, da bodo delovanje naprav prihodnje poletje spremljali. Čeprav so prepričani, da po zakonu niso dolžni izvesti dodatne protihrupne zaščite, pa so se zaradi »dobrih sosedskih odnosov odločili, da na streho namestijo betonska korita z zimzeleno ozelenitvijo«. Ko smo si jih v torek ogledali, smo se prepričali, da bodo morda zeleni okras ravne strehe z neprivlačnimi in nezakritimi prezračevalnimi napravami ter cevmi, hrupa pa ne bodo zmanjšala niti za četrt decibela.
