Tiskane izdaje
Ljubljana – V tem trenutku v hiši hospica ne moremo sprejemati oskrbovancev, ker v tako kratkem času ne moremo zagotoviti sredstev, da bi lahko hiša nemoteno delovala do decembra, je povedala predsednica Slovenskega društva hospic Renata J. Roban.
Toliko časa bo namreč potrebno, da bodo lahko pridobili sredstva iz razpisa za izvajanje koncesije, ki bo omogočal možnost oskrbe ljudi z napredovano oziroma kronično neozdravljivo boleznijo, za 60 ljudi v terminalnem (zadnjem) obdobju paliativne oskrbe, če bo društvo izbrano. Po majskem dogovoru z ministricama za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) in za zdravje (MZ) bo omenjeni javni razpis pripravljen v štirih mesecih, to je septembra, v svojem sklepu pa je k temu obe ministrstvi pozval tudi parlamentarni odbor za zdravstvo na nujni majski seji.
Delovanje hospica ni rešeno
»Veliko ljudi misli, da je s tem delovanje hiše hospica rešeno, vendar ni tako,« pravi Robanova. Po mnenju poznavalcev tovrstnih razpisov se bodo postopki zavlekli do konca leta, sami pa v tem času z donacijami ne morejo zagotoviti dovolj sredstev za delovanje hiše, pojasnjuje. V optimalnih razmerah, če bo razpis dobro pripravljen in bodo izbrani – ne bo namreč namenjen samo programu hiše hospica – bi lahko hiša začela delati šele januarja. Poleg tega so jih poznavalci tudi opozorili, da se lahko ponovijo izkušnje, ki so jih imeli z Bolnišnico Sežana, da bo denar sicer zagotovljen, dobil pa ga bo nekdo drug, in bodo šli žejni čez vodo, je povedala Robanova, ki pa kljub vsemu še vedno verjame v poštene namene ljudi. Meni, da bi lahko ob tako velikih potrebah po paliativni oskrbi v Sloveniji MZ prerazporedilo sredstva v splošnem dogovoru v delu specialističnih ambulant v Bolnišnici Sežana, v katerih delata kar dva nekdanja ministra za zdravje.
Okrepili program spremljanja na domu
Edina hiša hospica pri nas je tako za oskrbovance prehodno zaprta. Upravni odbor društva pa je v torek sklenil, da bodo okrepili njihov osnovni program spremljanja na domu, tako da bodo umirajočim, ki iz bolnišnice prihajajo domov ali pa čakajo na sprejem v hišo hospica, in njihovim svojcem, pomagali prebroditi stisko na domu. A vrata hiše niso zaprta, trenutno jo čistijo prostovoljci, v njej izvajajo tudi nekaj drugih programov Slovenskega društva hospic, ki bo v soboto, 6. junija, praznovalo 20. obletnico. Med njimi je program spremljanja umirajočih in svojcev na domu, z dvema zaposlenima diplomiranima medicinskima sestrama in socialno delavko, saj svojce spremljajo še 13 mesecev po smrti bližnjega, pa programe prostovoljstva in detabuizacije ter žalovanja otrok. Imajo pa tudi prostor za seminarje za zaposlene v programih, prostovoljce, strokovno in laično javnost. Med drugim tudi sami izobražujejo prostovoljce v hospicu, v programu, ki vključuje deset srečanj, vsako traja dva dni, ob petkih in sobotah.
Hospic namreč izhaja iz potreb bolnikov in svojcev in ni nastal v okviru države, zaradi teh prepoznanih potreb je Metka Klevišar pred 20 leti društvo tudi ustanovila, poudarja Robanova. Ob tem poudarja, da program hiše hospica ni nadstandarden, saj so v ospredju potrebe ljudi. Dvanajstim ljudem v hiši lahko omogočijo kakovostno zdravstveno nego, svojci so lahko 24 ur ob bolniku, prostor si lahko uredijo po svoji želji, bolniku zadovoljijo vse njegove potrebe, ne samo telesnih. Pomembno je, da se lahko človek dostojanstveno poslovi, pri tem pa sodelujejo tudi svojci; velikokrat je to najbolj intenzivno obdobje odnosov, v tem času so si blizu, kot nikoli prej v življenju, razlaga Robanova. Domovi za starejše in paliativni oddelki v bolnišnicah za to nimajo ustreznih pogojev.
Protokol za sprejem je enak za vse
Očitke, ki se pojavljajo v javnosti, da lahko bolniki pridejo v hišo samo po zvezah in je namenjena eliti, pa Robanova ostro zavrača. Pojasnjuje, da je pri sprejemu določen natančen protokol. Ko bolnik, ki ima še šest mesecev življenja, odda vlogo na hospic, ga na domu ali v bolnišnici obiščeta medicinska sestra in socialna delavka ter ga uvrstita v program. Zdravnik iz hospica poda tudi mnenje o zdravstvenem stanju. Več možnosti za sprejem v hišo imajo bolniki s slabo socialno mrežo in tisti, ki so v finančni stiski. Končno odločitev glede na ta merila sprejme tričlanska komisija, pravi Robanova. Dodaja, da prihajajo oskrbovanci iz vse Slovenije. Res jih je največ iz Ljubljane, ker dobro sodelujejo z ljubljanskim onkološkim inštitutom in še nekaterimi bolnišnicami. Protokol za sprejem pa je enak za vse.
Oktobra vseslovenska akcija
Ob svetovnem dnevu hospica v oktobru načrtujejo veliko vseslovensko akcijo za zbiranje sredstev za program hiše hospica. Mestno občino Ljubljana (MOL), ki je hiši letos namenila 20.000 evrov, so prosili za odpis najemnine do konca leta; na leto namreč občini plačajo 33.000 evrov najemnine. Občino so tudi prosili, če lahko sedež društva z Gosposvetske 9 v Ljubljani preselijo v hišo hospica, da bi čim bolj znižali stroške delovanja društva.
Na društvu tako čakajo na omenjeni razpis. Predsednica pravi, da za zdaj še nimajo pogojev, da bi se s programom hiše hospica prijavili za več kot 12 ljudi, če pa se bo medtem pokazala kakšna možnost, bodo o tem razmislili.
