Tiskane izdaje
Ljubljana - Občina je za 14. december razpisala javno dražbo, na kateri namerava prodati ikonični hostel Celica. Odločena ga je prodati kljub temu, da so mu prav na MOL pred leti podelili plaketo mesta za posebne dosežke in posebni priznanji, med drugim za inovativnost.
»Odgovorne na MOL pozivamo, da takoj ustavijo sporni postopek prodaje, ki ogroža turistično znamenitost, kulturno vrednoto in prostor spomina ter enega redkih svetovno uspešnih projektov samostojne Slovenije,« so zapisali ustvarjalci Celice in kulturno-umetniškega društva Sestava v javnem pismu, ki so ga naslovili na občino, potem ko je ta pred dnevi na svoji spletni strani objavila namero o prodaji »poslovnih prostorov na Metelkovi 8«.
V prostorih Celice so njeni ustvarjalci danes sklicali tiskovno konferenco in opozorili, da so »presenečeni izvedeli, da MOL nenadoma, brez obvestila in opozorila prodaja hostel Celica, evropsko in svetovno znamenitost Ljubljane«. Poudarili so, da je Celica v štirinajstih letih delovanja, ki poleg turistične ponudbe zajema kulturni center in muzej, postala pojem, ki slovi daleč naokoli.
»Tu je bila vsebina vedno pred vsem drugim, tu smo vedno najprej uglaševali, nato oglaševali,« je povedal arhitekt in urbanist Janko Rožič, vodja programa v Celici. »Tu so se začeli zbirati in povezovati številni glasbeniki in ustvarjalci,« je dodala Vesna Krmelj, umetnostna zgodovinarka in predsednica Kud Sestava. Poudarila je, da v Celici vsako leto organizirajo okoli 140 brezplačnih dogodkov, razstave, predavanja, pesniške in glasbene večere. »Od vsega začetka, ko se je ponudila priložnost, da s kulturno-umetniškimi deli vstopimo v ta prostor, je bil ključni izziv, kako prostor dvakratne zaprtosti - najprej za kasarniškimi zidovi, potem zaporniškimi - odpremo v prostor srečevanja in izmenjave človeških izkušenj in ustvarjalnosti,« je dejal Rožič in opozoril, da je leta 1998 ljubljanski mestni svet nekdanje zapore zaščitil kot kulturnozgodovinski spomenik: »To je še danes zelo težek prostor, zato zahteva stalno kulturno prezračevanje. Kako prodati trpljenje ljudi, kajti to je bil med drugo svetovno vojno najprej glavni fašistični, potem nacistični zapor. S takimi spomini se ne da in ne sme trgovati.« Prepričan je, da bodo javne prostore tudi tokrat ubranili pred prodajo, kot so jih že prej.
Za direktorja cena odkupa previsoka
Tomaž Juvan, direktor hostla Celica in njegov najemnik, ki je danes sprva sedel v ozadju in ne v »prvih bojnih vrstah«, je na vprašanje, ali se bo udeležil javne dražbe za prodajo hostla, pomožnega prostora in zemljišča, ki jih MOL ponuja za 2,34 milijona evrov, zagotovil, da ne, saj da je cena vsaj za milijon previsoka. Pravi, da za objekt z 92 posteljami plačujejo 105 tisočakov letne najemnine, ima 15 redno in več honorarno zaposlenih, zasedenost je 70-odstotna. Kot je dejal, bi najemno pogodbo, ki se izteče konec leta, rad podaljšal najmanj za pet let. »Ker smo v nizki sezoni, ko delamo izgubo in se vse pokrije šele z visoko poletno, bi bilo za nas najslabše, če bi morali hostel zapustiti sredi glavne sezone,« je povedal Juvan. »Če bi morali oditi junija, bi bilo to za naše podjetje pogubno. Zato ni izključeno, da bomo z zdajšnjimi zaposlenimi odšli s 1. januarjem.«
Najemnik hostla Celica je zavod ŠOUhostel, ki pa s Študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani od lani ni več povezan. Ustanoviteljske pravice v zavodu je ta za 290.000 evrov prodala turistični agenciji TJs v večinski lasti direktorja hostla Juvana. Že pred tem so se na občini kot tričetrtinski lastnik hostla odločili, da v zameno za svoj delež na nepremičnini na Kersnikovi od ŠOU pridobijo njen četrtinski delež v hostlu. Po besedah župana Zorana Jankovića so to storili, »ker za noben objekt ni dobro, da ima dva lastnika«. Pravi, da občina od prodaje Celice ne namerava odstopiti. Po njegovih besedah najemnik hostla sicer plačuje nekaj več kot 8000 evrov mesečne najemnine, a da so dobili ponudbo za odkup. »Glede na to, da bi bilo treba veliko vložiti v prenovo objekta, hkrati pa se občina ne more ukvarjati s hotelirstvom, bomo poskusili nepremičnino prodati, kot smo napovedali že v rebalansu letošnjega proračuna, kar ste novinarji in vsi drugi v gradivu očitno spregledali,« je dejal Janković. »Če bomo kupca dobili, se bo moral s pogodbo zavezati, da bo hostel ohranil z njegovim nehotelirskim programom. Poskrbeli bomo, da ta kulturna, zgodovinska in turistična svetovna znamenitost dobi tudi formalno zaščito kot lokalni spomenik. Če se prodaja izjalovi, bomo pogodbo z zdajšnjim najemnikom podaljšali za kakšno leto s klavzulo, da se ta prekine ob morebitni poznejši prodaji.«
Čeprav se, kot so zapisali na ministrstvu za kulturo, zavzemajo za ohranitev kulturnih vsebin v hostlu, »saj te bogatijo in dopolnjujejo vsebine tako AKC Metelkova kot tudi Muzejske ploščadi Metelkova«, se do napovedane prodaje Celice nočejo opredeliti, ker da »je hostel Celica v lasti MOL«.
»V lasti meščanov«
Da je vsaka privatizacija javnega premoženja problematična, saj na dolgi rok siromaši skupnost, opozarja kulturni antropolog in profesor na ljubljanski filozofski fakulteti Rajko Muršič. Primer nameravane prodaje hostla Celica je po njegovem še posebej občutljiv, ker bo porušil razmerja in razmere na Metelkovi. »Ne smemo pozabiti, da je bila uspešna obnova nekdanjih zaporov in preureditev v zelo uspešen hostel tisto dejanje, ki je zavarovalo hrbet bolj radikalnim avtonomnim projektom na Metelkovi v času, ko so nameravali celoten kompleks prodati. Načrtovana privatizacija, ki se je začela z rušenjem, je bila povod za zasedbo Metelkove, hostel pa prva stavba, ki je zaživela z novimi vsebinami. Med njimi so ključnega pomena kulturne prireditve, ki jih organizira KUD Sestava. Privatizacijo stavbe dojemam kot neposreden napad na avtonomno območje Metelkove mesta.«
Žiga Okorn, akademski slikar, v Celici ustvarja, odkar so prostor širše Metelkove na začetku devetdesetih ubranili pred privatizacijo. Ob novem poskusu je v prostorih Celice danes razmišljal: »Glavno vprašanje je, ali nismo izgubili mesta s tem, ko mestna oblast ne ve, kaj je na mestu. Treba jim je dopovedati, kaj je bistvo. Mesto ne more prodati Tromostovja, Nuka ali pa Celice. Vse to je v lasti mesta in meščanov.«
