Hudournik ureja po svoje, povsem mimo projekta

Lukovica – Zaradi domnevne samovolje Bernarda Urbanije, lastnika Rekreacijskega centra Urbanija nad Lukovico, je občini Lukovica prekipelo. Ker kljub jasnemu projektu za izvedbo po domače in brez gradbenega dovoljenja na svoji zemlji ureja potok Čepljica, ga je julija prijavila okoljski inšpekciji. Ker da iz nezakonitega kamnoloma tovornjaki na skrivaj odvažajo pesek, pa so na občinski cesti nedavno postavili še nov prometni znak, ki dovoljuje le vožnjo vozil, lažjih od 3,5 tone.

Podjetni lukoviški zasebnik, ki je že v devetdesetih letih na svoji zemlji zgradil dve teniški igrišči na prostem, gostinski objekt z garderobami za športnike, ima težave z različnimi inšpekcijskimi službami že vse od leta 2003. Ko je gradil večnamensko ploščad, kjer zdaj pod velikim montažnim šotorom trenirajo in tekmujejo hokejisti (in-line), kotalkarji in igralci malega nogometa, je namreč velikanski plato uredil tako, da je zakopal v bližnji hrib. Ker pa je bilo treba v dolini Čepljice teren izravnati, je začel dovažati jalovino in pesek tudi z bližnjih gradbišč.

Ker je peskokop odprl brez dovoljenj, sta mu že takrat gozdarski in gradbeni inšpektor izdala vrsto ureditvenih odločb, ki pa jih ni izvršil vse do danes. Ta še vedno ni saniran, ob njem pa sta ob našem ogledu pred nekaj dnevi stala bager in sejalna mreža.

Podobno se je nekoliko kasneje lotil tudi gradnje nogometnega igrišča (105x70 metrov) sto metrov severno od večnamenske ploščadi. Tudi tam je bila nujna izravnava terena in spet se je odločil za poseg v bližnji hrib. Tokrat je nastal še večji »kamnolom«. Četudi je februarja 2013 od domžalske upravne enote dobil gradbeno dovoljenje za gradnjo 55 metrov dolgega opornega zidu na severovzhodnem delu nogometnega igrišča, tega še ni zgradil. Je pa zato še vedno zelo aktiven njegov drugi peskokop. V 11 letih od našega zadnjega obiska je namreč rana v hribu nekajkrat večja, kot je bila na začetku. Ta se vleče vsaj 200 metrov od začetka nogometnega igrišča proti severu. Zahodno od njega je tudi nasut plato, kjer bi Bernard Urbanija rad uredil pomožno nogometno igrišče. Nekaj metrov nad tem platojem je še en manjši plato, ki se po ravnini izgubi v bližnji gozd in iz katerega priteče potok Čepljica.

Občina Lukovica je več let dokaj mirno prenašala podjetnikovo početje in ga ni posebej preganjala zaradi obeh nelegalnih peskokopov, je pa v javnem interesu od njega zahtevala, da pri širjenju rekreacijskega centra tega ne počne brez nujnih soglasij, potrjenih projektov in gradbenih dovoljenj. Gre namreč za občutljivo območje hudournika Čepljica, ki bi lahko ob nepravilni izvedbi ureditvenih ukrepov imeli hude posledice na koncu dolge doline (konča se v Lukovici).

Dogovor si razlaga po svoje

Da ne bi nastala nepopravljiva ali težko popravljiva škoda, je Občina Lukovica leta 2013 z Bernardom Urbanijo sklenila celo dogovor o medsebojnih obveznostih pri prestavljanju in regulaciji omenjenega potoka. Občina je naročila geodetski načrt, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, priskrbela vodno soglasje in za našteto plačala 32.000 evrov. Urbanija pa bi moral kot investitor in lastnik zemljišča pridobiti gradbeno dovoljenje in izvajalca del za ureditev potoka, ki vključuje tudi gradnjo intervencijske poti za lastnike gozdnih zemljišč od javne poti pri Bolharju do lovske koče na Čevci.

Sodeč po zapisniku okoljskega inšpektorja Bojana Štrausa, ki je 21. marca leta 2014 izvedel inšpekcijski nadzor, je investitor začel zasipavati globel ob potoku Čepljica štiri dni prej z odpadno belo žlindro (gre za prečiščen in okolju nenevaren odpadek iz jeseniške železarne, ki nastane pri predelavi železa). A nepravilnosti ni odkril.

Pritožbe krajanov

Lani pa je občina dobila več telefonskih klicev, da investitorja urejanja Čepljice izvajata projekt povsem po svoje. Zato je 7. in 31. julija izvedla terenska ogleda z najetim zunanjim strokovnim sodelavcem. Skupaj so ugotovili, da si nista pridobila gradbenega dovoljenja in da dela res izvajata mimo dogovorjenega. Tako nista upoštevala vrstnega reda urejanja (namesto od spodaj navzgor, sta to izvedla od zgoraj navzdol), namesto da bi potok ob ŠRC Urbanija le regulirala, sta ga speljala v cevi in jih zasula s prekomerno visokim nasipom, kar ni bilo dovoljeno. Neustrezni so iztoki iz cevi, nestrokovni poseg pa povzroča erodiranje cestišča in naplavin v potok. Izvedeni niso ukrepi, ki bi omogočali čiščenje, manjkajo lesene pregrade in posamezni projektirani zadrževalniki naplavin (tisti, ki so, pa niso izvedeni pravilno ali niso očiščeni).

Ker so bili ukrepi izvedeni mimo vodnega soglasja, bi to lahko po mnenju občine imelo trajni ali začasni vpliv na vodni režim ali stanje potoka, zaradi nestrokovnih posegov pa bi lahko bilo ogroženo celo imetje ali zdravje ljudi. Ta je zato investitorja in izvajalca del pozvala, naj pomanjkljivosti in nepravilnosti odpravita tako, da bodo ureditve hudournika skladne s projektno dokumentacijo. Zahtevala je, da to storita najkasneje do 31. marca letos. Ko so 4. aprila njeni pooblaščenci izvedli ponovni ogled na terenu, so ugotovili, da nista naredila nič od zahtevanega. Ker po njenem mnenju »investitorja ne dojemata resnosti situacije in se na pozive glede ureditve območja Čepljice ne odzivata«, je bila občina zaradi varovanja javnega interesa, premoženja, varnosti in zdravja svojih krajanov primorana zadevo prijaviti okoljski inšpekciji.

Kot piše v prijavi občine Lukovica okoljski inšpekciji, ki jo je prek odvetnikov poslala 14. julija letos, sta investitorja (poleg Bernarda je solastnica zemljišč tudi Andreja Urbanija) »grobo izigravala vse dogovore in v nasprotju z vsemi pridobljenimi projekti in soglasji ponovno mimo vseh pravil in veljavne zakonodaje izvajala nedovoljene posege v prostoru«. Skoraj dva meseca kasneje, točneje 9. septembra, je inšpektorica za okolje Nevenka Žvokelj prišla na inšpekcijski ogled. Da je ni bilo tako dolgo, pa ni bil razlog le počitniški čas, temveč tudi to, da se je njen predhodnik upokojil. Tako je kot njegova naslednica »ponovno odprla primer«.

V inšpektoričinem zapisniku, ki ga je občina Lukovica prejela nedavno, izvemo, da se »dela pri urejanju hudournika izvajajo v nasprotju z vodnim soglasjem in neupoštevanjem projektne dokumentacije, izdelane v postopku pridobitve vodnega soglasja«. In da so na nepravilnosti s prijavami poleg občine lani in letos opozarjali tudi drugi prijavitelji.

Ker se je Žvokljeva septembra šele seznanila s problematiko svojega predhodnika, je vprašanje, kdaj bo izdala kakšno inšpekcijsko odločbo in kakšna bo njena vsebina. Bi pa to lahko trajalo, saj je občinskim predstavnikom namignila, da bo treba primer obravnavati na inšpekcijskem svetu, saj zadeva delo okoljskih, rudarskih, gradbenih in gozdarskih inšpektorjev.

Pričakovanja občine

V vodstvu lukoviške občinske uprave so prepričani, da je nujna takojšnja sanacija nedovoljenega posega v prostor. Na vprašanje, kako si to predstavljajo, glede na to, da je večina doline Čepljice zasuta z več deset tisoč kubiki jalovine, žlindre, gradbenih odpadkov in peska, pa so odgovorili, da bi na investitorjeve stroške morali preprojektirati veljavni projekt, pridobiti novo vodno soglasje in ob strogem nadzoru izvajalcev del vsaj delno povrniti prvotno stanje (predvsem potoka). Prepričani pa so, da lahko investitorja v to prisilita le direkcija za vode in okoljska inšpektorica.

Sporna peskokopa

Kar se tiče nelegalnih peskokopov, občina zahteva takojšnjo ustavitev vseh izkopov na obeh lokacijah, dokler ta ne dobi vseh dovoljenj za posege v prostor oziroma ne začne izvajati njune sanacije – podobno kot bo ta izvedena v kamnolomu Kompolje (na seji občinskega sveta so zanj nedavno sprejeli osnutek sanacijskega programa).

Posebna zgodba pa je, da ima Bernard Urbanija dve delni odločbi, iz katerih je razvidno, da sme za gradnjo opornega zidu pridobivati dolomit iz svojega peskokopa, presežke izkopov pa prijaviti in plačati dajatev občini in državi. Četudi je leta 2014 prijavil izkop 1830 kubičnih metrov peska, ki ga ni porabil v okviru te gradnje, v letu 2015 pa 2180 kubičnih metrov, na občini tem številkam ne verjamejo. Menijo, da je izkopanih količin precej več, prodajo na črno pa da bi morala preveriti tržna inšpekcija. Ker da Urbanija kot podjetnik ni registriran za izvajanje gradbene dejavnosti, pa pravijo, da bi morala nelegalni kop obiskati tudi delovna inšpekcija in preveriti, kdo koplje pesek in kako poteka njegova prodaja. Sami so prepričani, da ne po predpisih kot v sosednjem kamnolomu podjetja Grasto v Lukovici.

Ker so dobivali številne pritožbe, da iz Urbanijinih peskokopov odvažajo ogromne količine peska, so na občinski cesti do njih že pred leti postavili znak za prepoved vožnje tovornjakov do kamnoloma. Ker so občinski redarji kršitelje nekajkrat ujeli in so ti morali plačati le 80 evrov globe za preobremenitev ceste, so sredi oktobra postavili nov in mnogo učinkovitejši znak. Promet so omejili na vozila, lažja od 3,5 tone (izjeme so intervencijska in komunalna vozila ter imetniki dovolilnic). Kdor bo kršil ta znak, ga čaka 900 evrov globe, odgovorno osebo pa 3000 evrov. Navedeno pomeni, da si k Urbaniji najbrž nihče več ne bo drznil pripeljati s tovornjakom in tvegati globe, ki bi nekajkrat presegala vrednost peska, ki je bil po iobčinskih podatkih vsaj dvakrat cenejši od tistega v legalnih peskokopih.

Pojasnila Urbanije

Bernard Urbanija je za Delo povedal, da bo »kamnolom« ob nogometnem igrišču saniral po že izdelanem sanacijskem načrtu (elaborat nam je le na hitro pokazal) do avgusta prihodnje leto, a le, če ne bo nenehnih težav z inšpekcijskimi ustavitvami del, ki jih s prijavami sprožajo občina, medobčinski redarji, sosedje, župan Matej Kotnik ... Prvi »kamnolom« ob montažnem šotoru pa je po njegovi izjavi v zadnji fazi sanacije in bo prav tako urejen do prihodnjega poletja.

Sam je prepričan, da zasipanje zgornjega dela doline Čepljice ni problematično, da v nasipe vgrajena žlindra, ki so mu jo dovažali do septembra lani iz podjetja Harsco z Jesenic, ni ekološko sporna in da se je urejanje Čepljice v spodnjem delu doline ustavilo le zaradi težav z lastniki sosednjih zemljišč.

Sicer pa meni, da je žrtev nevoščljivosti, ker podjetje RCU posluje dobro. In da je to tudi reakcija tistih, ki so užaljeni, ker je dal vedeti, da ne bo dal soglasja za Grastovo idejo po betonarni in asfaltni bazi v kamnolomu Lukovica kot eden od sosedov s statusom stranke postopku. Zato se ne čudi, da mu je občina Lukovica nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2016 s prejšnjih 3500 evrov povišala na 42.000 evrov. Prvi obrok je sicer že plačal, a se je na odmero pritožil, saj meni, da izračun za »kamnoloma« in nogometno igrišče ni pravilen, saj mu ni jasno, kako so prišli do 26.000 kvadratnih metrov površine. To smo skušali preveriti na občini, a dobili odgovor, da gre za osebne podatke, ki nam jih ne smejo razkrivati. So pa rekli, da ne nasprotujejo kamnolomom v občini, če ti delujejo po zakonih in so skladni z občinskimi prostorskimi načrti in predpisi.