Imajo Stožice resnega investitorja ali le novega upnika?

Direktor Grepa upa, da ima kupec Izet Rastoder s trgovskim kompleksom resne načrte, povezave z Delto pa ni potrdil.

Objavljeno
20. maj 2016 21.35
jsu/stozice
Maša Jesenšek
Maša Jesenšek

Ljubljana – Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) je potrdila, da so sklenili pogodbo o prodaji terjatev do družbe Grep, zasebnega partnerja v projektu Stožice in lastnika nedokončanega trgovskega objekta. Kupil naj bi jih poslovnež Izet Rastoder.

O sklenitvi prodajne pogodbe za 84 milijonov evrov terjatev je prvi poročal časnik Finance, iz DUTB pa so včeraj potrdili, da so sklenili »pogodbo o prodaji terjatev do družbe Grep, ki bodo na kupca prenesene po izpolnitvi določenih pogodbenih obveznosti«. V banki niso navedli, s kom so sklenili pogodbo, niti za koliko bodo terjatve prodane: »Konkretnih pogojev prodaje in vsebine pogodbe, glede na dogovor s kupcem, ne moremo komentirati.«

Govorice o povezavi z Delto

Po zanesljivih neuradnih informacijah gre za Izeta Rastoderja, s katerim naj bi se DUTB o poslu pogovarjala več kot leto dni. Rastoder bo kupnino plačal po obrokih; v kakšnem obdobju, ni znano, kot tudi ne, kolikšen del od sto milijonov evrov posojila in še več deset milijonov obresti bo s tem povrnjen. Rastoder, znan kot lastnik podjetja, ki je eden večjih trgovcev z eksotičnim sadjem (predvsem bananami) na svetu in na leto ustvari več kot sto milijonov evrov prihodkov, se včeraj na telefonske klice ni odzival, medtem ko so v njegovem podjetju dejali, da zadev ne bo komentiral. Rastoder je sicer že pred tedni kupil terjatve do Grepa nekaterih drugih bank (Gorenjske banke in SID), kakšne so njegove namere z Grepom oziroma Stožicami, pa doslej ni razkril.

Po nekaterih informacijah naj bi šlo tudi v tem primeru za navezo s srbskim tajkunom Miroslavom Miškovićem, lastnikom holdinga Delta. Kot je znano, sta Rastoder in Mišković skupni interes našla v gradbeni jami na Bavarskem dvoru, ki jo je iz stečajne mase najprej kupil Rastoder in nato prodal naprej Delti ter pri tem zaslužil milijon evrov. Delta zdaj na Bavarskem dvoru gradi hotel, ki bo del mednarodne verige Intercontinental. V Delti, ki je bila prvi partner Grepa v projektu Stožice, vsa finančna kalvarija pa se je začela prav z njenim odhodom, včeraj nismo dobili odziva.

Tudi drugi akterji nasedlega javno-zasebnega partnerstva Stožice so včeraj molčali. Župan Zoran Janković je dejal, da bo zadevo komentiral, ko bo to potrebno. Janković, dober znanec tako Rastoderja kot Miškovića, je sicer že konec decembra v intervjuju za Delo izjavil, da ima DUTB kupca za Stožice izbranega, »toda dokler ni pogodbe in kupnine, nočem govoriti o končanju kompleksa. Kdorkoli bo to odkupil in potem urejal odnose z Grepom, kjer bo morda tudi dve leti čakal na stečaj, bo opravil zelo dober posel.« Občina ima sicer z Grepom še neporavnane račune, saj je zaradi napol končanega trgovskega centra še brez parka, ki bi moral biti urejen na strehi centra. Zadeve ni hotel komentirati niti Uroš Ogrin, nekdanji direktor Gradisa G in Grepa, največji lastnik Gradisa G ter eden glavnih akterjev javno-zasebnega partnerstva. Odpravil nas je z besedami, da je na dopustu.

 


Grep bi sodeloval s komerkoli

Sedanji direktor Grepa Oktavijan Aram je dejal, da Grep v postopku ne sodeluje in da je za sklenitev pogodbe izvedel iz medijev. Rastoder doslej z njimi še ni navezal stika, po Aramovih predvidevanjih pa bo »verjetno preteklo še kar nekaj vode«, da se pogodba uresniči. Če bo kupnina plačana in postopek izveden, bo to za Grep pomenilo, da ima namesto upnika A upnika B, zato direktor Grepa svari pred prehitrimi ocenami, da je Rastoder že novi lastnik Stožic: »To se sicer potencialno v prihodnosti lahko zgodi po določenih korakih, v realnosti pa bo z nakupom terjatev samo nov upnik.« Dodaja, da sam lahko le upa, da se bo našel investitor, ki se bo spoprijel s tem problemom: »Kot menedžer in državljan si želim, da bi se to realiziralo. Tako stanje, kot je zdaj, ne koristi nikomur.«

O informacijah, da se za Stožice znova zanima Delta, pravi, da srbska družba v zadnjem času do njih ni prišla. A neuspešen poskus sodelovanja izpred osmih let, ki se še danes razčiščuje na sodišču (Grep je že pravnomočno izgubil tožbo proti Delti, s katero je zahteval plačilo 20 milijonov evrov pogodbene kazni, postopek, v katerem Delta toži Grep za vračilo prvega plačanega obroka v znesku petih milijonov evrov, pa še ni končan), ne bi bil ovira za novo partnerstvo. »Grep bi bil pripravljen sodelovati s komerkoli, ki bi se resno lotil sanacije,« pravi direktor in hkrati poudarja, da je končna odločitev v rokah lastnikov družbe. Sicer je še vedno prepričan, da bi center, če bi ga zgradili do konca, kot je bilo predvideno, »danes bankam že prinesel dobičke, ne pa te nore odpise in izgube«.