Tiskane izdaje
Ljubljana – Zakaj sva se tokrat dobili s plesalko Sylvio Valentine, ne moreva razkriti. V naravi dogodka je, da vas doleti nepričakovano. In ta vas bo kmalu – v središču mesta. Če bo obarvano bollywoodsko, boste vedeli, da ste na pravem mestu.
Zato greva zdaj stran. Tisoče kilometrov smo oddaljeni drug od drugega, toda ali je Ljubljana bolj prežeta z Indijo, kot bi bila sicer, če zadnja leta ne bi bila filmska kulisa?
Začela bi na drugem koncu, v Indiji: ko so tam odprli slovenski konzulat v Čenaju, sem v nagovoru veleposlaniku in diplomatom dejala, da se je moja ljubezen do Indije razvila prav v Ljubljani oziroma Sloveniji, kar jih je močno navdušilo. Zanimivo pa je, da je bila moja izkušnja države drugačna, kot sem pričakovala.
Kdor iz podalpske deželice zre proti vzhodu, vidi popačeno podobo?
K nam prihaja prek kulinarike, joge, plesa, turizma, posebej jo uvažajo še študenti, umetniki, poslovneži. Indijo je treba doživeti tako, da jo obiščeš in s prebivalci stkeš kulturne ali poslovne vezi. Morda ne bi pričakovali, a Indijci hitro zaslutijo poslovno priložnost.
Marsikdo, ki je ne spozna od blizu, jo idealizira, saj spregleda, da je država pod močnim vplivom Zahoda, ali pa ga ta plat sploh ne zanima. Indija ni samo prežeta s tradicijo.
Zakaj bi bili sami dojemljivi
Kako bi jo okrepili?
S študentsko izmenjavo, potovanji, tkanjem kulturnih in poslovnih vezi. Za oboje bi bila bogata izkušnja.
Ni veliko dežel, v katere bi nas tako vleklo. Zakaj?
Sem v stiku z mnogimi, ki bi si jo želeli obiskati ali so jo že. Mi radi potujemo in odkrivamo, oni imajo veliko ponuditi. Vleče nas zaradi kulturnih, naravnih znamenitosti, barv, hrane, praznikov, zanimivih poslovnih priložnosti … Mislim pa, da na splošno zaradi misterioznosti. Tudi filmi iz bollywooda marsikdaj očarajo.
Ni pa videti, da bi nas bollywoodski filmi pritegnili, vsaj ne zares.
Privlačni so zaradi blišča, plesa, ljubezenskih zgodb. Seveda so idealizirani, a marsikateri so zelo dobri.
Katerega posebno priporočate?
V Kinodvoru so predvajali Okus po ljubezni, ki ni bollywoodski, je pa zelo dober. Že v prvi sceni sem začutila okus po Indiji. A nisem prepričana, da bi nam še bila privlačna, če bi gledali samo takšne filme. Takrat nas je bilo malo v dvorani, starejši gospe za menoj sta tožili, da je dolgočasen. Verjetno sta pričakovali spektakel. Zakaj jih torej ne predvajamo pogosteje? Zaradi vpliva Hollywooda.
Ta nam je Indijo dostavil s filmom Revni milijonar.
Vendar je med Indijci doživel precej negativnih odzivov z utemeljitvijo: naša država pa že ni takšna. Dober je tudi Gulabi gaang, ki je posnet po resničnih dogodkih. V ospredje postavlja ženske, ki se borijo za svoje pravice.
Kako pogosto v filmsko zgodbo strnejo močno družbeno sporočilo?
Marsikdaj. Tem imajo na pretek: razlike v veri, kastah, revščina. Ali pa ko mladi storijo samomor iz ljubezni, ker starši pritiskajo nanje z dogovorjeno poroko. Vem, kako je, ko ti kot mladi dami pokažejo, kje je tvoje mesto v družini: v kuhinji, seveda. Ne bodo vas vprašali, kaj bi pa sploh rada počela.
Filmi premaknejo družbo? Omogočijo prostor za razpravo?
Nekateri imajo močno družbeno noto in vplivajo na mišljenje državljanov, a če hočeš spreminjati miselne vzorce, moraš začeti zgodaj - z izobraževanjem otrok. Je pa res tudi v Indiji precej takšnih, ki so zelo izobraženi, vendar ne spoštujejo žensk.
Režiser in igralec Aamir Khan snema angažirane filme. 3 bebci recimo govorijo o pritisku staršev na otroke. Močan vpliv je imel na mlado generacijo. Kolegi z akademije so mi razlagali, da so ga priporočili v ogled svojim staršem. Po drugi strani pa je za mnoge film tudi prostor pobega v romantičen svet s srečnim koncem. Kot rečeno, v šolski program bi se spodobilo uvesti teme enakosti, svobode, demokracije.
Če bi imela možnost posebej zanje izbrati izdelke in vrednote našega okolje ...
... bi se hitro spomnila, da že mora biti nekaj na nas, če so nas izbrali filmski producenti. Domnevam, da zato, ker je majhna in primerna je za oddih. Od hrupa bi se lepo spočili. Poleg tega bi jih verjetno zanimala ročna dela, nenazadnje imajo radi ornamente. Indijci že zdaj v Evropi vidijo zlato jamo. Precej kolegov bi rado prišli sem, saj so prepričani, da službe rastejo na drevesih.
Mnogi pa so v stresnih situacijah zaradi družbenih omejitev. Homoseksualnost je recimo tabu. Ne počutijo se dobro in iščejo izhod. Zanje sem vedno dekle z Zahoda, ali sem iz Slovenije ali Slovaške, jim je vseeno. Si pa težko predstavljam, da bi se sem preselili za daljše obdobje. Preveč mirno je, začeli bi pogrešati hrup in se dolgočasiti. Kolikokrat že mene stisne pri srcu, ko vidim mesto izumrlo ob deževnih nedeljah. Za krajše obdobje bi pa gotovo prišli.
Se Indijci udobno počutijo, ko pridejo v Ljubljano?
Od hrupa si lepo spočijejo, a si težko predstavljam, da bi se sem preselili za daljše obdobje. Preveč mirno je, začeli bi pogrešati hrup in se dolgočasiti. Uživajo pa zaradi varnosti. Indijci se vedno dobro počutijo, če pokažeš interes za njihovo kulturo. Čeprav so hkrati tudi nezaupljivi. Stereotipe je najlaže razbiti z integracijo. Zato sem se tudi odločila za delavnico bollywoodskih plesov. Med udeleženci so zdaj študenti iz Kazahstana, Kirgizije, Španije, Italije, Indije, Hrvaške in prav vse nas povezuje ples.
Ni prav veliko dogodkov v mestu, kjer bi se tujci počutili zaželene?
Če živiš v škatlici prepričanj, da se moraš družiti le s »svojimi«, ne izločiš le drugih, ampak izoliraš tudi sebe. Tudi mi včasih delujemo nedostopno, zato sem jih v vabilu nagovorila angleško. Slovensko ne razumejo vsi tako dobro. Če vidijo, da spoštuješ njihovo kulturo, bodo tudi oni tvojo.
In v tem vidim napredek. Zame gradnja nakupovalnih centrov in glamuroznost nista sinonima za razvoj človeštva. Vprašanje je, koliko so se sami pripravljeni vključiti v družbo. Pomembno pa je, da imajo vsaj možnost.
