Tiskane izdaje
Ljubljana – Vsi trije nastanitveni centri za begunce, ki jih je ljubljanska občina septembra lani predlagala notranjemu ministrstvu in jih je to potrdilo, so nared. Kot sporočajo z MOL, so v njih »postelje, odeje, higienski material in nekaj hrane«.
Nobenega doslej še niso uporabili, pojasnjujejo na občini in poudarjajo, da so podobno kot vsi drugi namestitveni centri po državi »namenjeni začasni nastanitvi ljudi, ki nimajo statusa azilanta ali prosilca za mednarodno zaščito, torej tistim, ki jim je v krajšem obdobju treba zagotoviti oskrbo«. V večnamenski dvorani Kodeljevo je tako pripravljenih 150 ležišč, v samskem domu na Poljanski 83 in v prostorih nekdanje osnovne šole Polje 160. Za zadnjo lokacijo sicer na občini pravijo, da so jo ministrstvu za notranje zadeve ponudili kot začasno zatočišče zgolj do konca junija, o nadaljnji rabi pa da bodo odločili pozneje glede na potrebe. V nastanitvenih centrih bodo poleg predstavnikov za zaščito, reševanje in pomoč MOL sodelovali prostovoljci območnega združenja Rdečega križa in Slovenske filantropije, za morebitno zdravstveno oskrbo pa bodo na voljo tudi v službi za nujno medicinsko pomoč pri Zdravstvenem domu Ljubljana.
»V zvezi z nastanitvijo beguncev v občinske objekte sta bili obveščeni tako četrtna skupnost Polje kot četrtna skupnost Moste,« še poudarjajo na občini.
NSi predlaga nasprotovanje
V svetniškem klubu opozicijske Nove Slovenije, medtem, kot pravijo, »z zaskrbljenostjo« spremljajo dogodke, povezane s prihodom beguncev. Vodja kluba Mojca Kucler Dolinar je zato pozvala župana Zorana Jankovića, da predstavi stališča in ukrepe, ki so jih na občini sprejeli glede nastanitve beguncev v Ljubljani. Za prihodnjo sejo mestnega sveta, ki bo 21. marca, v NSi tako predlagajo odločanje o dveh sklepih: po prvem naj se mestni svet seznani s stališči vodstva občine do »problematike nastanitve migrantov v MOL«, po drugem pa naj svetniki »nasprotujejo nastanitvi migrantov v Ljubljani, dokler predstavniki vlade mestnemu svetu in Ljubljančanom ne predstavijo celovite rešitve zaščite obstoječih prebivalcev glavnega mesta«. Župan Janković je predlog že pred dnevi okrcal, rekoč, da ga žalosti, in ponovil, da bo Ljubljana »ostala odprta in svobodna«. Na to so sicer odgovorili nekateri zbrani na sobotnem protestu na Kotnikovi, ki se ga je udeležil tudi Janković, ko so izrekli dobrodošlico beguncem v Ljubljani in pri tem opozorili, da se »procesi izključevanja nadaljujejo, čeprav so si nekateri občinski veljaki nadeli masko dobrodošlice«.
Preprosto so tu
Da se je treba zavzeti za zadostno komuniciranje z javnostjo, tudi lokalno, menijo v nevladni organizaciji Amnesty International (AI), toda hkrati poudarjajo, da pri tem ne sme prevladovati varnostni vidik. »Da se beguncev v Kidričevem, Šenčurju ali celo v dijaškem domu bojijo ali pa jih sploh nočejo, v tem kontekstu ni presenečenje, ampak bolj logična posledica,« pravi direktorica AI Nataša Posel.
»Vlada svoj strah in osredotočanje na zavrnitev namesto na sprejem beguncev jasno kaže z dejanji; tako s predlogom zakona o mednarodni zaščiti kot z ukrepi, ki jih predlaga in uveljavlja v mednarodni skupnosti. In ta dejanja dajejo javnosti veliko bolj jasno sporočilo kot pa posamične izjave o solidarnosti in humanitarnosti,« razmišlja. Prav to po njenem veliko bolj od pojasnjevanja vzrokov za beg ali dobrih primerov integracije vpliva na »klimo državljanov«.
Dosedanja praksa v Sloveniji glede obveščanja o nastanitvah beguncev po njenem tudi »ni nujno prispevala k boljšemu ali lažjemu vzpostavljanju novih namestitvenih zmogljivosti, saj se je informiranje ponekod sprevrglo v zastraševanje in je, namesto da bi bilo uvod v priprave na sprejem, izzvalo upor proti njemu«. Se je pa, kot pravi, na Kotnikovi v Ljubljani »s takojšnjo sosedsko solidarnostjo« zgodilo ravno obratno. »In po drugi strani se je že v več kriznih centrih pokazalo, da namestitev brez vnaprejšnjega iskanja soglasja v lokalni skupnosti ni povzročila nobene slabe volje,« še poudarja direktorica AI.
Podobne izkušnje imajo tudi v sosednjem Trstu, kjer so v solidarnostnem konzorciju ICS že pred leti uvedli sistem razpršenih nastanitev za begunce, ko jih nastanijo v stanovanja, ki jih najemajo na trgu. »Ker je to normalen sistem, se razmere normalizirajo. Izredne razmere pa po drugi strani ustvarjajo nove izredne razmere,« je pred časom v pogovoru za Delo opozoril predsednik ICS Gianfranco Schiavone. »Ne razglašamo, koliko beguncev pride, ampak so enostavno tu. Omogočimo jim bivanje v običajnih stanovanjih, niso prepuščeni sami sebi. Tako vse postane normalno, zanje in za Tržačane.«
