Janković v boj z ministrstvom za bioodpadke

Ljubljana – Potem ko je država s proračunskimi in evropskimi sredstvi izdatno sofinancirala gradnjo regijskega centra za ravnanje z odpadki (Rcero) na Barju, katerega pomemben del je predelava bioloških odpadkov, zdaj ugotavlja, da imamo v državi več kot dovolj bioplinarn in kompostarn za predelavo teh odpadkov.

Obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov je v skladu s predpisi obvezna občinska gospodarska javna služba. Toda katere so te »določene vrste«, ni povsem jasno. Na ministrstvu za okolje in prostor (MOP) so tako na prošnjo enega od izvajalcev javne službe zbiranja in obdelave odpadkov, naj pojasnijo ta pojem, razložili, da mednje ne štejejo biorazgradljivih odpadkov in da za zdaj tudi ne predvidevajo, »da bi vlada biorazgradljive komunalne odpadke določila kot vrsto komunalnih odpadkov, ki so predmet obvezne občinske gospodarske javne službe obdelave komunalnih odpadkov, saj je v Sloveniji dovolj razpoložljivih kapacitet za predelavo biološko razgradljivih odpadkov (kompostarne, bioplinarne)«. Da je obdelava teh odpadkov del obvezne občinske gospodarske javne službe, je določila ljubljanska občina, kar bi bilo – kot je sklepati iz dopisa, ki ga je ministrstvo poslalo vsem občinam – lahko sporno. Zapisali so namreč, da bodo proučili dejstva v zvezi s tem in – če bo treba – ukrepali.

Oster odziv Jankovića

Dopis je izzval odziv občine, pod katerega se je podpisal župan Zoran Janković in v katerem precej ostro nasprotujejo stališču ministrstva. Ugotavljajo, da vlada ni določila obdelave biorazgradljivih odpadkov kot tržne dejavnosti, kar po njihovem pomeni, da občini ne morejo omejiti pristojnosti, da sama to storitev določi kot javno službo. Na občini tudi dejstvo, da je vlada z uredbami uredila obdelavo bioloških odpadkov, razumejo, kot »da je to obdelavo uredila kot javno službo«.

V svojem odgovoru se Janković med drugim opira na ugotovitve računskega sodišča, ki je lani izdalo revizijo ravnanja s komunalnimi odpadki. Ministrstvo župan opozarja, da je tudi ta organ ugotovil, da vlada ni ravnala ustrezno, ko je le delno uredila obdelavo bioloških odpadkov: »Ne le da gospodarska javna služba obdelave komunalnih odpadkov po jasnem stališču računskega sodišča obsega tudi obdelavo biološko razgradljivih odpadkov, temveč je sodišče posebej grajalo prav odsotnost podrobnejše ureditve obdelave teh odpadkov s strani vlade in v zvezi s tem zahtevalo popravne ukrepe. V nasprotju s tem pa se zdaj MOP sklicuje prav na te opustitve s strani vlade ter še celo navaja, da vlada tega področja ne namerava podrobneje urediti.« Janković dopis ministrstvu sklene z besedami, da bo občina morala svoj pravni položaj »zavarovati z ustreznimi pravnimi sredstvi«, če bo ministrstvo vztrajalo »pri tako zgrešenem stališču«. Dopis je občina poslala tudi računskemu sodišču.

Tam so potrdili, da so z revizijo ugotovili več nepravilnosti in od MOP zahtevali popravljalne ukrepe, med njimi spremembo zakona o varstvu okolja »z jasno opredelitvijo komunalnih odpadkov, za katere se izvajata obvezni gospodarski javni službi zbiranja in obdelave komunalnih odpadkov«. Prav vrsta komunalnih odpadkov je »ključni dejavnik te opredelitve«, so zapisali. Ministrstvo jim je v odzivnem poročilu zagotovilo, da spremembe zakona pripravljajo in da bodo v javni obravnavi septembra, v državnem zboru pa marca prihodnje leto.

Računsko sodišče se ni opredelilo

Niso pa na računskem sodišču hoteli konkretneje komentirati spora med MOL in MOP oziroma odgovoriti na vprašanje, ali drži občinska interpretacija, da po »jasnem stališču računskega sodišča GJS obdelave komunalnih odpadkov obsega tudi obdelavo biološko razgradljivih odpadkov«. Odgovorili so le, da težko komentirajo stališča MOL in MOP glede vsebine revizijskega poročila, da pa bodo »z morebitno uvedbo follow up revizije lahko ugotovili, ali je ministrstvo mislilo resno z načrtovanimi aktivnostmi, ki jih je predstavilo v odzivnem poročilu«.

Komentarja ministrstva na protiargumente MOL nismo dobili, ker jih še proučujejo. A če v napovedanih spremembah zakona res ne bodo določili obdelave bioodpadkov kot obvezne GJS in to bodisi prepustili občinam (kot izbirno GJS) ali pa jo celo določili kot tržno dejavnost, je bržkone umesten argument MOL, da je država podprla in sofinancirala gradnjo regijskega centra za ravnanje z odpadki na Barju, katerega pomemben del so objekti za predelavo bioloških odpadkov. To je bil največji evropski kohezijski projekt s področja okolja v prejšnji finančni perspektivi v državi in po podatkih Snage Ljubljana so objekti za predelavo biodpadkov (tako ločeno zbranih kot tistih, ki jih izločijo iz mešanih komunalnih odpadkov) stali okoli 47 milijonov evrov (brez davkov) oziroma približno 43 odstotkov celotne investicije.

MOL: Denar EU naj vrača država

Da ima Snaga že tako težave z zapolnitvijo zmogljivosti Rcera, smo že pisali. Zdaj so prepričani, da utegne omenjeno stališče MOL v zvezi z bioodpadki »pomembno ogroziti doseganje zahtev z vidika izpolnjevanja ciljev oziroma obveznosti do skladov EU«. Hkrati so že napovedali, da ne MOL ne občine soinvestitorice ne nameravajo vračati denarja (za projekt je bilo počrpanih 77 milijonov evropskih sredstev), če bi bile take zahteve zaradi neizpolnjevanja ciljev postavljene. Zakaj je vlada potrdila projekt, katerega pomemben del je bila predelava bioodpadkov, čeprav imamo v državi dovolj tovrstnih objektov, nam na ministrstvu niso odgovorili.

Za komentar smo prosili Viktorja Grilca, upokojenega profesorja in raziskovalca, strokovnjaka s področja ravnanja z odpadki. Kot pravi, je vprašanje, ali naj država obdelavo bioloških odpadkov določi kot obvezno občinsko gospodarsko javno službo ali ne, predvsem »politično vprašanje«. Vendar dodaja, da okoljske politike »poudarjajo celostne pristope, kar pomeni, da so na enem mestu združeni zbiranje, prevoz in obdelava odpadkov«. To Rcero Ljubljana tudi zagotavlja, bioplinarne in kompostarne pa si sicer želijo biti vključene v tok predelave odpadkov, a ne predstavljajo celostnega pristopa, pač pa pri njih prevlada poslovni interes. »Bioodpadki so pomemben del komunalnih odpadkov in celotnega sistema obdelave odpadkov,« še poudarja Grilc.