Jeseni odločitev o prihodu Papir servisa v Vevče

Ljubljana – Ponovni prihod podjetja Papir servis v Vevče, kjer naj bi sortirali odpadno embalažo, je še pod vprašajem. Agencija za okolje (ARSO) namreč že od marca lani proučuje njegovo prošnjo za izdajo okoljevarstvenega soglasja. Odločitev je še toliko težja, ker se prizadeti Vevčani, ribiči, Alpe Adria Green in drugi stranski udeleženci spretno borijo proti izdaji tega soglasja.

Iz nedavno izdanega sklepa omenjene agencije razberemo, da odločitve o izdaji ali zavrnitvi soglasja še ni pričakovati pred jesenjo. V njem je zapisala, da rok za izjavo o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev v tej upravni zadevi, podaljšuje do vključno 31. julija.

Pri tem je pomembno, da so rok podaljšali na prošnjo Papir servisa. Prek svojih pooblaščencev je zadnji dan junija sicer prosilo za podaljšanje roka do 30. septembra, a so na Arsu menili, da za trimesečni podaljšek ni utemeljenega razloga. Zato so odobrili le enomesečnega.

Na agenciji so prepričani, da je pooblaščeno podjetje E-NET Okolje že na ustni obravnavi vloge, ki je bila 14. maja letos, izjavilo, da bodo prometno študijo le novelirali ter da sprememba prometne ureditve, ki naj bi jo dodatno obdelali v tej študiji, ni novo dejstvo. Trdili so, da obstaja že od priprave osnovne študije podjetja Omega Consult naprej (od marca lani) in da bi jo lahko vključevala že takrat. V bistvu gre za različico, ki predvideva gradnjo krožišča na Litijski cesti z odcepom za industrijsko cono in na kasnejšo navezavo Litijske z Zaloško prek mostu čez Ljubljanico, ki jo obravnava že izvedbeni del OPN MOL iz leta 2010 (za katero pa vemo, da še vsaj desetletje ni v načrtu za izvedbo, op. a.).

Sicer pa se zadeva tako dolgo vleče tudi zaradi tehtnih pripomb krajanov, okoljskih in ribiških strokovnjakov ter Papirnice Vevče (prva soseda), ki so jih ti maja in junija letos naslovili na ARSO, o njih pa se mora izjasniti tudi Papir servis. In ta se je o njih večinoma že izjasnil v skupnem dopisu, ki je bil hkrati tudi prošnja za podaljšanje roka zaradi novelacije prometne študije.

Glavni pomisleki

Kot je razvidno iz odgovorov Papir servisa na pomisleke o dejavnosti sortiranja odpadkov, je temeljni pomislek nasprotnikov njihovega prihoda na območje tiskarne Set v Vevčah še vedno predvsem promet tovornjakov in možnost, da bi ob morebitnih poplavah nastala ogromna okoljska škoda na območju Vevč in da bi močno prizadeli ribji živelj v Ljubljanici, od nedavnega na tem delu zaščitene tudi z Naturo 2000.

Medtem ko Papir servis prometne obremenitve Vevč, kakršne naj bi nastale po njegovem prihodu, utemeljuje na podlagi evidenc svojega začasnega obratovanja od maja do konca oktobra leta 2013 in napovedih bodočih prometnih tokov, pa se krajani opirajo predvsem na konkretne podatke ob štetjih prometa, ki so jih izvedli sami. Razlike med njimi pa so velikanske.

Sporna študija prometa

Prvi se zanašajo na scenarije iz naročene prometne študije, ki pravi, da bi bila najprimernejša rešitev vodenje prometa tovornih vozil v Papir servis po Zaloški cesti in naprej po Cesti 30. avgusta, iz njega pa po Vevški cesti, Poti heroja Trtnika in Litijski cesti. Prepričani so, da se s takim sistemom vodenja prometne razmere na križiščih ne bi bistveno spremenile, posamezna križišča pa bi bila glede na druge scenarije bistveno manj obremenjena s tovornjaki. To bi vplivalo tako na njihovo zmogljivost, kot na izboljšanje prometne varnosti. Poleg tega se tovorna vozila Papir servisa na poti sploh ne bi srečevala.

Pri tem pa so pozabili na pripombe Papirnice Vevče, ki je kot stranska udeleženka v postopku dala vedeti, da se ne strinja s tem, da bi smeli tovornjaki Papir servisa voziti iz obrata tudi po Poti heroja Trtnika in naprej proti Litijski. To cesto namreč že zdaj obremenjujejo njihovi tovornjaki, zato bi dodatni povzročili občasne zastoje na odcepu do Papirniške poti, ki jo papirnica uporablja za dostop do svojega obrata. Posledično bi se zaostril spor s krajani. Papir servis je na ta pomislek odgovoril le, da bo nanj celovito odgovorila dopolnjena prometna študija.

Zid zgradili na tuji zemlji

Nič bolje pa Papirnici Vevče ni odgovoril na očitek, da je protipoplavni zid zgradil na njeni zemlji brez njenega soglasja. Arsu je dal predelovalec odpadkov celo vedeti, da pravna razmerja glede lastništva zemljišč niso pomembna pri presoji za izdajo okoljevarstvenega soglasja. Kljub temu pojasnjuje, »da se je pričel postopek menjave zemljišč med MOL in Papir servisom, na podlagi katerega bi tako vlagatelj kot Papirnica Vevče ustrezno uredila svoja medsebojna razmerja glede zemljišč, na kateri stoji protipoplavni zid«. Kaj ima pri tej črni gradnji na tuji zemlji MOL, niso pojasnili.

Zatem zapišejo, da bo »določen čas trajalo, da se doseže končno rešitev, vsekakor pa to ne pomeni, da v vmesnem času tega zidu ne bo, saj bo do dokončne rešitve dana ustrezna pravna podlaga med zainteresiranimi osebami, saj vzporedno poteka tudi postopek za pridobitev soglasja za postavitev tega zidu«. Na koncu dodajo, da bo v primeru, če postopki ne bodo uspešni ali bi trajali predolgo, vlagatelj protipoplavni zid odstranil in postavil na novo na zemljišču v svoji lasti.

Precej na lahko v Papir servisu jemljejo tudi pripombe, ki so jih v zvezi s poplavno ogroženostjo načrtovanega obrata na poplavnem območju predstavili ekologi, vodarji in ribiški strokovnjaki. Menijo, da na vse dileme ustrezno odgovarja izdelana protipoplavna študija oziroma hidrološko-hidravlična analiza, ki da bo tudi osnova za vse potrebne protipoplavne ukrepe. Z levo roko pometejo s pomisleki ribiške strokovnjakinje Mete Povž, ki je opozorila na probleme, ki bi nastali ob gašenju morebitnih požarov zaradi odpadnih voda, ki bi odtekale v Ljubljanico (ogrožanje rib in drugega življa). Menijo namreč, da gašenje z vodo ne predstavlja nobene nevarnosti, četudi je iz mnenja Nacionalnega inštituta za javno zdravje ob nedavnem požaru Mercatorjevih skladišč v Zalogu razvidno, da se pri gorenju sproščajo nevarni (rakotvorni) plini in snovi (benzen, dioksin), da nastajajo nevarne saje in se sproščajo različno veliki prašni delci ... In to bi se prek meteorne kanalizacije ali po drugih poteh spralo v reko in strugo Stare vode, ki naj bi po preureditvi postala ribja steza.

Teoretične rešitve

Še bolj neverjetni so odgovori Papir servisa na vprašanja, kako bi se lotil prečrpavanja poplavnih voda iz zbirnih jaškov izcednih vod v primeru, da bi narasla Ljubljanica preplavila z betonskimi zidovi ograjeno tovarniško območje. Prvi ukrep ob »pričakovani poplavni ogroženosti« bi bila ustavitev celotne proizvodnje, ki bi stala, dokler ne bi minila nevarnost. Nedokončano proizvodnjo in izdelke v skladiščih pa bi nemudoma prepeljali na Šlandrovo v Ljubljano ali v Industrijsko ulico v Lenart v Slovenskih goricah. Ob desetinah ton uskladiščenih bal, kakršne smo videli v njegovem nekdanjem obratu na Vodmatu, je v takšen scenarij težko verjeti, saj bi zahteval več dni odvažanja. Stroški bi bili namreč bistveno višji, kot če bi plačali kazen za onesnaženje okolja.

Če bi poplavne vode zalile »kasete«, bi najprej na hitro analizirali te vode, nato pa jih prečrpali. Če ne bi bile preveč onesnažene, bi jih prek mobilne čistilne naprave očistili in nato odvedli v Ljubljanico, v nasprotnem primeru pa prečrpali v cisterne in odpeljali v čistilno napravo v Zalog. Obljubili so še, da bi te ukrepe vgradili tudi v obratove interne akte. Projektant vodnih objektov Dušan Ciuha meni, da so opisani ukrepi le papirnati, v praksi pa skorajda neizvedljivi, saj so povezani s tako visokimi stroški in tveganji, da ni človeka, ki bi zaradi poplavne ogroženosti upal ustaviti proizvodnjo in ukazati surovine celo preventivno odpeljati drugam. Če poplave ne bi bilo, bi mu namreč vsi očitali, da je povzročil nepotrebne stroške.