Tiskane izdaje
Ljubljana – Dodatne meritve tal v enoti Viških vrtcev Hiša pri ladji so pokazale povišane vrednosti svinca predvsem v južnem delu igrišča. Tam vsebnost z globino narašča, kar kaže na nasutje onesnaženega materiala še pred nastankom vrtca, leta 1949, pravijo na občini.
Izvedli so tudi dodatno sondacijo, izkopali štiri profile in odvzeli vzorce. Rezultati analiz bodo znani predvidoma konec meseca, so povedali na mestnem oddelku za varstvo okolja. Čakajo na oceno odpadka, ki bo podlaga za določitev klasifikacijske številke odpadkov. Od tega so odvisni načini in strošek odlaganja ter časovni načrt, zato stroškov še ne morejo oceniti. Program sanacije je v pripravi in bo izveden takoj, ko bo mogoče. Pravijo še, da je sanacija oziroma prekritje erodiranih površin na vseh otroških igriščih javnih vrtcev z ugotovljenimi povišanimi vrednostmi kovin že končano ali pa bo še letos.
Preostalih 31 igrišč bodo pregledali do konca leta
Na mestnem oddelku za predšolsko vzgojo in izobraževanje so pojasnili, da je bil monitoring stanja tal izveden na 50 otroških igriščih ljubljanskih javnih vrtcev. Julija bodo odvzeli vzorce še na desetih. Odvzem vzorcev na preostalih 31 igriščih bodo predvidoma izpeljali do konca leta, če bo mogoče, pa do začetka prihodnjega šolskega leta. Vzorčenje, analiza vzorca, komentar analitskih podatkov in priprava ukrepov oziroma navodil za ravnanje za eno otroško igrišče stane približno 2500 evrov z davkom. Sicer pa je v 23 ljubljanskih javnih vrtcih 108 enot, od teh jih je pet pri osnovnih šolah, druge so samostojne ali delujejo v stanovanjskih blokih. Te običajno uporabljajo javna igrišča. Nekatere pa imajo povsem prenovljena igrišča in tam monitoring ni potreben.
Na MOL še pojasnjujejo, da so kot edina občina pri nas uvedli monitoring stanja tal otroških igrišč v javnih vrtcih. Poudarjajo, da bo tudi zaradi njihovih prizadevanj država končno pripravila novo uredbo za tla, ki bo za otroška igrišča predvidela posebno, bolj občutljivo rabo tal in uredila tudi ukrepe v primeru preseganj. Že leta 2006 pa so po koncu projekta URBSOIL vsem javnim vrtcem v Ljubljani posredovali kartonko z navodili za ureditev in vzdrževanje otroških igrišč, pri čemer so opozorili na ukrepe za manjši vnos nevarnih snovi iz tal v otroški organizem, kot so dosledno umivanje rok, skrb za travno rušo in pometanje v času, ko otrok ni na igrišču., kar so ponovili še štiri leta pozneje. Po njihovih informacijah te ukrepe izvajajo vsi vrtci.
Preciznejša uredba
Dr. Helena Grčman z oddelka za agronomijo na ljubljanski biotehniški fakulteti, ki je med pripravljavci poročila o monitoringu za ljubljanske vrtce za lani, je povedala, da v Sloveniji vsebnosti nevarnih snovi v tleh ureja Uredba o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh, v letošnjem letu pa pripravljajo novo, ki bo preciznejša z vidika rabe tal; zdajšnja uredba namreč omenja samo kmetijsko rabo in okoljsko funkcijo tal kot filter za pitno vodo, predpisane tri vrednosti, mejna opozorilna in kritična, pa niso specifične za različne rabe tal. Do zdaj so se v Sloveniji držali smernic, da se v primeru preseganj opozorilne vrednosti v zgornjem sloju tal na otroških igriščih upošteva preventivne ukrepe za preprečevanje vnosa snovi iz tal preko rok in dihal v organizem. To pa so prekrivanje erodiranih površin na igriščih, redno vzdrževanje travne ruše, redno mokro čiščenje igrišč, redno umivanje rok, čiščenje notranjih prostorov itn.
V primeru enote Hiša pri ladji Viških vrtcev so v aprilu izmerili vrednosti vsebnosti svinca, ki presegajo kritične, zato je treba izkopati onesnaženi del tal, navoziti nove primerne zemljine in ponovno urediti igrišče. Na osnovi podatkov obširnih in detaljnih analiz, ki potekajo, rezultati bodo znani konec junija, se bodo začeli postopki pridobivanja dovoljenj za odlaganje. Če bodo postopki stekli hitro, bi bilo igrišče lahko sanirano že do septembra. Če bodo analize pokazale, da je zemljina okoljsko nenevarni odpadek (če nevarnosti za izluževanje snovi ne bo), jo bodo lahko odložili na eno izmed registriranih deponij. Če pa bo uvrščena med nevarne odpadke, bo potrebno poiskati primerno rešitev, saj v Sloveniji takega odlagališča ni. »V tem primeru se mi zdi smiselno, da bi izredno poiskali prostor, kjer bi zemljino odložili začasno, saj je nedopustno, da čaka na otroškem igrišču.« Te odločitve pa so v pristojnosti ministrstva za okolje in prostor.
Dr. Grčmanova še opozarja, da je pri rabi tal na otroških igriščih vnos potencialno nevarnih snovi organizem najbolj intenziven, saj otroci največ časa preživijo v stiku s tlemi, poleg tega imajo največjo absorbcijo snovi. Vse druge rabe tal, denimo kmetijska, raba ostalih mestnih površin, na industrijskih območjih, manj vplivajo na zdravje. Zato je prav, da imamo za otroška igrišča največjo stopnjo varnosti, poudarja. Samo meritve niso dovolj, imeti bi morali tudi vzpostavljen način za sanacijo, ne samo na zakonodajni ravni, tudi na izvedbeni. Z vzpostavitvijo nove uredbe bo najprej treba sanirati otroška igrišča, ki so na znanih onesnaženih območjih, kot so Mežiška dolina in Celje.
Slaba sledljivost izkopanim zemljinam
Opozorila tudi, da v Sloveniji nimamo dobre prakse sledljivosti izkopanim zemljinam. »Na eni strani poznamo mnogo primerov, ko zemljino vozijo in odlagajo brez dovoljenj in na primer najdemo celjsko zemljo v drugih občinah. Po drugi strani pa tudi nimamo urejenih ustreznih deponij za shranjevanje rodovitnih neonesnaženih tal, ki nastajajo ob gradnjah in ki jih mnogokrat potrebujemo za rekultivacije območij. Tla so izjemno pomemben neobnovljiv naravni vir, ki ga poleg onesnaževanja ogrožajo tudi druge človekove aktivnosti, predvsem pozidava,« še dodaja.
»Želimo si nič svinca«
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) pravijo, da je v primeru tal na igrišču enote Hiša pri ladji Viških vrtcev šlo za povečane vsebnosti svinca, ne pa za preseganje opozorilnih vrednosti. Hkrati pa pravijo, da bi o dovoljeni meji težko razpravljali, saj si želimo nič svinca, ker od te težke kovine, ki se nalaga v telesu, ni nobene koristi. NIJZ v Zgornji Mežiški Dolini že več let sodeluje z vrtci in šolami, kjer opozarjajo na problematiko onesnaženega okolja, ter v sodelovanju s parterji izvajajo tudi različne meritve ter ukrepe za izboljšanje stanja. Med ukrepi za zmanjšanje izpostavljenosti otrok so: dopolnilna varovalna prehrana za manjše otroke, otroška igrišča so bila preplaščena, očiščena so bila podstrešja vrtcev, sanirane fasade šol, urejeni higienski kotički s čisto pitno vodo na otroških igriščih itn. Vsako leto na tem območju izvajajo monitoring svinca v krvi triletnikov, na pet let pa na širši populaciji otrok, starih od enega do šest let in devet let. Cilj sanacijskega programa Zgornje Mežiške doline je v desetih oziroma najpozneje v petnajstih letih doseči, da bo imelo več kot 95 odstotkov otrok iz Zgornje Mežiške doline takšne vsebnosti svinca v krvi, ki ne bodo predstavljale tveganja za njihovo zdravje (glede na tedaj postavljeno mejo 100 µg/l).
Otroci so skupina z največjim tveganjem
Na NIJZ še pravijo, da so otroci zaradi specifičnega metabolizma bolj kot odrasli izpostavljeni in dovzetni za škodljive učinke svinca, zato so skupina z največjim tveganjem za pojav negativnih posledic izpostavljenosti toksičnim kovinam. Imajo še vse življenje pred sabo in zaradi tega je vpliv na izpostavljenost svincu pomemben za kakovostno, bolj zdravo življenje. V svetu in pri nas pa je danes v ospredju problem dolgotrajne, kronične, izpostavljenosti nižjim koncentracijam svinca, ki so še v okolju in na dolgi rok ogroža zdravje. Klinični znaki kronične zastrupitve s svincem se lahko odražajo kot utrujenost, slabokrvnost, motnje vedenja, motnje razpoloženja, motnje psihomotoričnih funkcij, prezgodnji porodi, okvare ledvic, okvare kostnega sistema, motnje sluha, motnje pozornosti, motnje imunskega sistema itn.
Transparentno pridobivanje podatkov
Na NIJZ še poudarjajo, da bi si morali prizadevati za čim bolj varno okolje za najbolj občutljive skupine populacije v vseh pogledih. To, kar se je zgodilo v enoti Viških vrtcev, je zgolj en primer nečesa neljubega in neprimernega, kar se je že dogajalo in se še bo, ker vsega ni mogoče nadzorovati. Za to bi morali skrbeti vsak posameznik in vsi, ki delajo na tem področju. Dobro pa bi bilo pridobiti podatke o varnosti tal, prostorov, mivke, igral na čim bolj transparenten in strokoven način, saj se kljub temu lahko včasih kaj »izmuzne«, še dodajajo na NIJZ.
