Tiskane izdaje
Prenova Cukrarne je eden od 34 projektov enajstih mestnih občin, ki bodo podprti z evropskimi sredstvi, namenjenimi ukrepom za izboljšanje urbanega okolja, oživljanje mest ter sanacijo in dekontaminacijo degradiranih zemljišč. Sanacijo in obnovo spomeniško zaščitenega propadajočega objekta ob Ljubljanici, v katerem je v 19. stoletju delovala rafinerija sladkorja, kasneje pa je bil preurejen v stanovanjski objekt, kjer so živeli in se zbirali literati slovenske moderne, občina načrtuje že kakšno desetletje.
Že leta 2009 so na javnem arhitekturnem natečaju izbrali najprimernejšo rešitev za celovito ureditev območja Cukrarne, a takrat so nameravali tam skupaj z državo urediti novo upravno središče. Zaradi astronomskih stroškov – vrednost projekta se je gibala okoli 150 milijonov evrov – z uresničitvijo teh načrtov ni bilo nič. So si pa zamislili alternativo, oklestili projekt in v tovarniško poslopje namesto pisarn za uradnike umestili razstavni prostor.
Na potezi ministrstvo
Na MOL, kjer imajo gradbeno dovoljenje za prenovo Cukrarne že od leta 2014 (letos so ga torej morali podaljšati še za dve leti, do marca 2019), so tako o časovnem načrtu prenove dejali le, da je odvisen od »dinamike pridobivanja nepovratnih sredstev«, predvidevajo pa, da bo izveden v obdobju 2018–2020. Letos načrtujejo objavo razpisa za izvajalca gradbenih del.
Zunanjost bodo ojačali, notranjost očistili
Kaj konkretno pomeni obnova propadajoče stavbe, za katero občina doslej ni prav zgledno skrbela, na kar so jo, kot smo pisali, opozarjali tudi na pristojnem zavodu za varstvo kulturne dediščine in kulturnem inšpektoratu? Stavba, ki je bila zgrajena leta 1828, je namreč v statično zelo slabem stanju, kot piše v projektni dokumentaciji, pa se po udoru dela strehe pred časom statične lastnosti objekta zaradi izpostavljenosti vremenu hitro slabšajo.
Ogrodje objekta bo sicer v večjem delu ostalo neokrnjeno, saj je predvidena ohranitev obodnih sten. Porušili bodo le manjši del stavbe na južnem delu in zidan steber v južnem delu objekta, ki poteka skozi vse etaže. Bodo pa odstranili vse notranje konstrukcijske elemente in predelne stene, vključno z ostrešjem. Pred rušenjem bodo morali izvesti zunanje podpiranje sten obodne konstrukcije.
Za gradbena dela bodo po ocenah potrebovali dve do tri leta: »Zaradi slabega stanja stavbe in občutljivosti gradbenih del na kulturnovarstveno zaščitenem objektu je natančneje čas gradnje težko določiti. Zaradi slabega stanja objekta je nujno in čim prej treba izvesti prvo fazo, s katero se zaščiti zunanjost objekta, podprejo in sanirajo zunanje stene, utrdijo temelji in izvede novo ostrešje, s čimer se objekt zaščiti pred zunanjimi vplivi.« Za ta dela naj bi gradbinci potrebovali šest do sedem mesecev. Šele v drugi fazi bodo sledila dela v notranjosti objekta, v zadnji fazi pa bodo uredili še okolico.
Tovarna-stanovanja-galerija
»Primarni oblikovalski element fasade je severna fasada, ki se rekonstruira v originalno stanje, z lizenami in ometom v rustiki. Ostale fasade so zaključene v gladkem ometu, brez posebne obdelave, razen venca pod zgornjo vrsto oken,« so predvideli projektanti. Zavod za varstvo kulturne dediščine je v svojih pogojih zahteval ohranitev historične substance obodnih zidov in rekonstrukcijo historične fasade v skladu s podobo, ki jo je imel objekt po požaru in obnovi v drugi polovici 19. stoletja.
Kot je zapisala Vesna Krmelj v zbirki Umetnine v žepu pod okriljem Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU, je Cukrarna »kljub zanemarjanju in počasnemu propadanju najstarejši ohranjeni objekt industrijske kulturne dediščine v Ljubljani in ena redkih še ohranjenih arhitektur sladkorne rafinerije na območju nekdanje monarhije«. Po tovarniški in stanovanjski namembnosti v prejšnjih stoletjih jo v 21. stoletju čaka kulturna namembnost, saj so si na MOL v njej zamislili razstavne površine in spremljevalni program, ki ga bodo sestavljali galerijska trgovina, recepcija s prodajalno vstopnic, administrativni prostori, bar ... »Galerija Cukrarna bo namenjena predstavljanju likovne in vizualne umetnosti, pri čemer bosta zagotovo pomembno vlogo odigrali najpomembnejši bienalni prireditvi v Ljubljani, BIO in Mednarodni grafični bienale,« napovedujejo na občini.
Podaljšana promenada
Kot je razvidno iz dokumentacije, je glavni vhod predviden iz podmostja na zahodni strani, stranski vhodi pa bodo z nabrežja Ljubljanice in z dvorišča na južni strani, kjer bo urejenih tudi 31 parkirnih prostorov (z dostopom s Poljanskega nasipa po Živinozdravski ulici). Na vzhodnem delu zemljišča bo nova stavba, v kateri bosta letni bar z vrtom in ekološki otok.
Pri zunanjem urejanju je predvideno, da bodo površine južno od objekta preurejene v tlakovano odprto površino: uredili bodo trg za zunanje prireditve, stopničasti trg in parkirišče, zasadili bodo 16 lip. Severno od Cukrarne pa bo oblikovana promenada ob nabrežju, ki bo skupaj z Adamičevim trgom predstavljala odprti prostor zaključka obvodne promenade. S tem naj bi se razširile tudi meje mestnega središča. Predvideno je še, da se bodo v zunanji prostor razširili tudi razstavni programi, v obliki stalnih ali začasnih postavitev umetniških del na prostem.
