Kaj je in kaj ni vandalizem

Ljubljana – Pojdite na sprehod, slikajte del mesta, ki relativizira koncept vandalizma, in fotografijo objavite na spletni aplikaciji instagram. Če gre za vandalizem, dodajte oznako #tojevandalizem, v nasprotnem primeru objavo opremite z oznako #tonivandalizem.

To so na spletni strani danesjenovdan.si/vandalizem zapisali člani zavoda Inštitut za druga vprašanja ob začetku projekta, s katerim nameravajo skupaj s prebivalci mesta prevprašati vandalizem. So to grafiti, smeti, hranjenje živali ali pa propadajoče stavbe, gradbene jame, podrti parki in uničena cestišča? Kaj se šteje za dejanje vandalizma, vedno določajo oblast in ljudje, ki imajo politično in ekonomsko moč, opozarjajo na inštitutu, ustanovljenem leta 2013, na katerem med drugim raziskujejo politično participacijo, transparentnost in nadzor. Pri tem se sprašujejo, ali družba in zatirani vandalizem razumejo enako.

Kot pojasnjujejo, je projekt Je to vandalizem? kritika občinske akcije Stop vandalizmu in razvoja urejanja prostora, ki se podreja turistični industriji. Po njihovem namreč namerava občina z akcijo »predvsem zaščititi svojo vizijo razvoja Ljubljane« in tako ustvariti »urbani prostor, ki je podrejen zahtevam turistične ponudbe in prostore prebivalcev pretvarja v prostore dogodkov, javne klopce pa v barska sedišča«.

Občinski stop

Akcijo Stop vandalizmu, ki so jo na občini opisali kot družbeno odgovorno, so začeli konec maja s sporočilom Človek, čuvaj svoje mesto, samo eno imaš. Med ambasadorji akcije, s katero nameravajo »zmanjšati vandalizem na najmanjšo možno točko«, sta med drugim glasbenika Trkaj in Magnifico. Župan Zoran Janković pa si želi, da bi se med ambasadorje vključilo vseh 286.000 Ljubljančanov. Ker če bomo vsi v tej akciji, pravi Janković, vandalizma ne bo več. Na občini so namreč prepričani, da »vandalizem povzroča ogromne in nepotrebne stroške mestu, negativno deluje na njegove prebivalce in obiskovalce, zmanjšuje njihov občutek varnosti in zadovoljstva z življenjem v mestu«. Po njihovem so »glavna tarča vandalizma« objekti in pripadajoča oprema, oprema javnih prostorov, na tretjem mestu pa navajajo popisane fasade in grafite. Zadnje so po njihovi oceni »najbolj opazne, vzbujajo občutek neurejenosti javnih površin in zmanjšujejo občutek varnosti«. Na plakatih po mestu in na svoji spletni strani tako tudi pozivajo občane, naj vandalizem celo prijavljajo.

Nova urbana politika

Na Inštitutu za druga vprašanja pa menijo, da če v mestu obstaja vandal, ki načenja kakovost življenja, je to prav občina: »S svojo kampanjo ne meri na izboljšanje bivalnih razmer ali infrastrukture, ampak na mestni videz urejenosti in varnosti. Toda ti sta namenjeni predvsem potrošnikom, ki se jim podreja gradnja urbanega prostora.« S projektom, kot pravijo, tako nameravajo tudi opozoriti, da vandalizem niso grafiti, temveč gradbene jame: »Nova urbana politika revščino vse bolj odriva na obrobje mesta, medtem ko v središču gradi arhipelag trošenja, zabavne industrije in nepremičninskega mešetarjenja. Grafit mora nadomestiti reklamni pano, brezdomce je treba preseliti in jih zamenjati s kulturno ponudbo, bedo in revščino izgnati ter jo nadomestiti z bogastvom statusne potrošnje.«