Tiskane izdaje
Medtem ko v glavnem mestu ni videti, da bi se med občani pojavile širše težnje po vključitvi v odločanje o porabi občinskega denarja, so v Mariboru predlog statuta, ki bi to omogočal, že poslali na mestni svet. O njem bodo svetniki v drugem največjem slovenskem mestu menda razpravljali januarja.
Kaj o participativnem proračunu pravijo ljubljanski svetniki.
Aleš Čerin, LZJ
Občani lahko na vsebino proračuna posredno vplivajo že na podlagi veljavnih predpisov. Poslovnik mestnega sveta MOL določa, da lahko pisne pobude ali predloge k osnutku proračuna posredujejo tako občani kakor tudi sveti četrtnih skupnosti. Zbrane pobude in predloge nato obravnavajo pristojna delovna telesa. Če mestna uprava oceni, da so pobude utemeljene, jih lahko vključi v mestni proračun v naslednji fazi njegove obravnave, torej v fazi predloga. Čeprav menimo, da imajo občani po sedanjih predpisih že zdaj na voljo precej možnosti vplivanja na vsebino proračuna, pa nikakor nimamo vnaprejšnjega odklonilnega mnenja do uzakonjenja (še) večje participativne vloge občanov pri določanju vsebine mestnega proračuna. Vendar bi po našem mnenju to področje morala urediti zakonodaja, ki bi se nanašala na vse slovenske občine, predvsem pa bi morala biti dobro premišljena.
Mirko Brnič Jager, SDS
Participativna demokracija in proračun kot pomemben mehanizem udejanjanja skupnega interesa je prastari modus vivendi in izhaja iz globoke vere, da bogovi s pravičnimi očmi gledajo človeške stvari. Volja pravičnosti prevzame družbo, ko slišimo drugo stran in upoštevamo koristi drugih. Slovenska stvarnost se je zagozdila v državi, ki ne zagotavlja pravnega varstva svojim občanom in globoko krši temeljne človekove pravice. Revščina se je nerazumno razširila in je produkt oblasti ozkega kroga, odtujene elite, ki si je nepravno prigrabila javno premoženje in z njim dosegla presežno materialno korist. Z njo uspešno posega v sistem parlamentarne demokracije, tudi ali pa še posebno učinkovito na občinski ravni. V takšnem sistemu govoriti o participativnem proračunu je seveda naravnost absurdno, čeprav nas k temu zavezuje z zakonom sprejeta evropska listina o lokalni samoupravi. Sistem političnih strank je porok za demokracijo in ni v nasprotju z idejo subsidiarnosti na lokalni ravni. Torej tudi ni v nasprotju s konceptom participativnega proračuna. Trditev, da ga prav politična stranka lahko zagotovi, je pravilna. Brez pravne države in učinkovitega sistema nadzora se participativni proračun ne more uveljaviti v nobenem obsegu.
Mojca Kucler Dolinar, NSi
V Sloveniji, natančneje v Ljubljani, poznamo podoben proces, kot je participativno oblikovanje proračuna v Portu Alegre. Občani volijo predstavnike četrtnih svetov in mestne svetnike, ki v njihovem imenu zastopajo lokalne interese. V našem svetniškem klubu imamo formalno dobro urejeno sodelovanje z Ljubljančani prek četrtnih svetov. Dobivamo veliko predlogov, a jih doslej Lista Zorana Jankovića ni upoštevala. Tako denimo obstajajo četrtne skupnosti, ki imajo že desetletja na seznamu prednostnih nalog gradnjo kanalizacijskega omrežja, vendar zaman čakajo na realizacijo. Participativnemu proračunu ne nasprotujemo. Opažamo pa, da se na zborih krajanov pogosto ne morejo poenotiti niti, kako se lotiti najbolj enostavnih problemov, zato podpiramo volitve v četrtne svete. Rešitev vidimo v nadgradnji sedanjega sistema. Zavzemamo se za povečanje pristojnosti četrtnih svetov, saj lokalna skupnost najbolje ve, kaj krajani potrebujejo. Ne nazadnje imamo tudi volitve za župana, ki obljubi, da bo z vsemi močmi deloval za blaginjo meščanov. Želje teh pa so marsikdaj poteptane, saj se ne upošteva volja ljudi, ampak volja kapitala.
Aleš Kardelj, Desus
Težko si predstavljam, kako naj bi občani neposredno odločali o sprejetju ali zavrnitvi predlaganega proračuna. To je najpomembnejši ne le računski, temveč tudi programski akt neke lokalne skupnosti. Vsekakor je dobro, da o tem odloča čim več ljudi, daje predloge in končno tudi sklepa. Ampak v sistemu, kakršnega imamo, torej glede na pristojnosti mestnega sveta, je to skorajda nemogoče. Spremeniti bi morali celoten sistem lokalne samouprave, ali na kratko, če bi bilo to izvedljivo, je mestni svet popolnoma odvečna institucija. V prejšnji državi je bilo po delegatskem principu v odločanje o takšnem aktu zagotovo vključenih znatno več ljudi. Vendar smo plebiscitarno v Sloveniji rekli, da to ni tisto pravo. Se pa strinjam, da tudi to, kar imamo, ni najboljše.
Miha Jazbinšek, Zeleni Slovenije
Participativni proračun bomo v svetniški skupini uvedli takoj, ko bomo za to imeli možnost ali priložnost, saj smo ga neuspešno predlagali že v času Danice Simčič in s še manj uspeha na začetku mandata Zorana Jankovića, ki sta oba s svojo večino obvladovala mestni svet. V Ljubljani ni bilo politične kulture in je tudi do novih volitev ne bo, da bi se lahko vzpostavili dogovorni mehanizmi, da se proračuni sprejemajo brez politične nervoze - transparentno, v primernih rokih za delitev občinskega denarja in s participativnim odločanjem občanov. Participativni proračun je v Sloveniji načeloma zagotovljen v zakonu o lokalni samoupravi, predvsem z ožjimi deli občine, to so krajevne, vaške ali četrtne skupnosti. Od politične kulture v posamezni občini pa je odvisno, kako je razdelitev občinskega denarja določena v občinskem statutu oziroma ali je statut sploh skladen z zakonom.
