Tiskane izdaje
Ljubljana - Čeprav so zadnji podatki o stopnji registrirane brezposelnosti, ki jih je pred dnevi objavil statistični urad, spodbudni, se med brezposelnimi povečuje število tistih, ki so brez dela že več kot leto dni. Tako je tudi v Ljubljani. Poleg tega nekateri opozarjajo na pomanjkljivo predstavljeno stanje.
Zadnji podatki zavoda za zaposlovanje kažejo, da je med vsemi brezposelnimi v Ljubljani dolgotrajno brezposelnih že 60 odstotkov. Če je bilo še pred petimi leti med registrirano brezposelnimi v glavnem mestu 5440 tistih, ki so bili brez dela več kot leto dni, jih je bilo oktobra letos že 9366. Med vsemi dolgotrajno brezposelnimi je največ starih med 30 in 39 ter 50 in 59 let. Največ jih ima srednjo izobrazbo, medtem ko ima skoraj petina med dolgotrajno brezposelnimi končano visokošolsko izobraževanje.
Po poklicnih skupinah, kot jih evidentirajo na zavodu za zaposlovanje, je med dolgotrajno brezposelnimi Ljubljančani največ prodajalcev, čistilcev, strežnikov in gospodinjskih pomočnikov, sledijo tajniki, tako imenovani drugi delavci za preprosta dela, komercialni zastopniki za prodajo in natakarji. Največ jih je izgubilo zaposlitev zaradi prenehanja delovnega razmerja za določen čas. Denarno socialno pomoč na centru za socialno delo pa medtem prejema manj kot polovica dolgotrajno brezposelnih Ljubljančanov.
Kakšno je realno stanje?
Na zavodu za zaposlovanje ugotavljajo, da se je oktobra letos brezposelnost povečala »zaradi prijavljanja mladih, ki so končali šolanje«. Toda ker se je v primerjavi s preteklimi leti na zavod prijavilo manj iskalcev prve zaposlitve, »porast števila brezposelnih ni presegel lanskega«.
Sanja Leban Trojar iz sindikata Mladi plus pri tem opozarja na problematiko vodenja evidenc brezposelnih oziroma predstavljanja realnega stanja - tudi ko gre za zaposlenost. Kot pravi, imajo v sindikatu občutek, da se podatki o brezposelnosti pogosto zbirajo »zgolj za potrebe evropske birokracije in da nikomur ni zares v interesu, da se pokaže realno stanje na trgu dela«. Na to so med drugim opozorili tudi v Gibanju za dostojno delo in socialno družbo v peticiji, v kateri so pristojne pozvali, naj tako prenehajo zavajati javnost o realnem številu brezposelnih. »Uvajanje enotne evidence vpisov na višješolske programe poteka predolgo. S tem pa država umetno vzdržuje nižje število mladih brezposelnih. Posledica tega bo tudi manj denarja iz evropskega mehanizma Jamstvo za mlade. Ministrstvo za delo zato pozivamo, da se ta trend konča in se predstavi realno stanje na trgu dela,« so zapisali v gibanju.
Z zavoda za zaposlovanje medtem sporočajo, da ocen o prikriti brezposelnosti nimajo, pravijo pa, da registrirano brezposelnost spremljajo »po metodologiji, ki je predpisana z zakonom«.
Da jih bolj kot to, koliko mladih se je denimo v nekem obdobju prijavilo na zavod in koliko odjavilo, zanima, v kakšne zaposlitve prehajajo, opozarja Sanja Leban Trojar. »Slovenija je v evropskem vrhu, ko govorimo o deležu prekarnih oblik dela med mladimi, zato je še toliko bolj pomembno, da vemo, kam se mladi zaposlujejo in kako. Namesto preštevanja brezposelnih mladih si tako želimo realne številke - dostojno zaposlenih in dostojno plačanih,« še poudarja sindikalistka.
